Administrative court dismisses lawyer's fee claim due to lack of standing and procedural deadline violations.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja je lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetniška družba), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče RS (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo zahtevek Odvetniške družbe A., o.p., d.o.o., za izplačilo stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 246/2023 z dne 12. 2. 2024.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 246/2023-12 z dne 12. 2. 2024 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 179/2020-10 z dne 6. 9. 2022, sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. X DoR 364/2022-7 z dne 15. 2. 2023 in sklepom Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-497/23 z dne 26. 10. 2023. Za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška družba A., o.p., d.o.o. (v nadaljevanju odvetniška družba). Ta je toženi stranki dne 25. 3. 2024 priporočeno po pošti vrnila izpolnjeno napotnico Bpp 246/2023 z dne 12. 2. 2024 skupaj s stroškovnikom in priglasila stroške izvajanja BPP. K izpolnjeni napotnici je odvetniška družba priložila tudi spremni dopis ter kopijo dne 6. 3. 2024 vložene pritožbe na ESČP. Tožena stranka je ugotovila, da odvetniška družba nima podlage za uveljavljanje nagrade in povračila stroškov za vložitev dopolnitve prošnje za dodelitev BPP z dne 9. 1. 2024, saj tožniku BPP za sestavo te vloge ni bila priznana, vlogo pa je vložil sam. BPP tožniku prav tako ni bila dodeljena za sestavo spremnega dopisa k priglašeni nagradi za nudenje BPP, kar je tudi sicer nepotrebna vloga. Tožena stranka je zavrnila tudi zahtevek za plačilo nagrade in povračilo stroškov v zvezi s sestavo in vložitvijo pritožbe na ESČP, saj napotnica za te storitve ni bila vrnjena v 15-dnevnem roku iz petega odstavka 40. člena ZBPP. Pritožba na ESČP je bila namreč vložena dne 6. 3. 2024, napotnica pa je bila toženi stranki poslana šele 25. 3. 2024.

3. Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in neustaven ter sodišču predlaga, da ga odpravi in mu prizna nagrado v višini priglašenih stroškov, podredno pa vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V zvezi z zamudo roka za priglasitev stroškov navaja, da je bila storitev pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe na ESČP opravljena šele 3. 7. 2024, ko je ESČP obvestilo odvetniško družbo, da je prejelo tožnikovo pritožbo in da se zadeva vodi pod št. 7363/24. Tožnik je v vlogi z dne 25. 3. 2024 tudi obvestil toženo stranko, da odvetniška družba še ni prejela potrdila ESČP o vloženi pritožbi in opravilni številki. Tožnik navaja še, da iz izpodbijanega akta ni mogoče ugotoviti, ali je bil ta del stroškov zavrnjen iz vsebinskih razlogov ali iz formalnega razloga zamude roka. Če bi šlo za zamudo roka, bi lahko predlog za priznanje stroškov tožena stranka zavrgla in ne zavrnila. V zvezi z zavrnitvijo stroškov za pripravo vloge, v kateri je tožnik navedel pojasnila o pravnih in dejanskih možnostih za uspeh vložene pritožbe na ESČP, tožnik pojasnjuje, da sam znanja za sestavo te vloge nima in da jo je zaradi tega pripravila odvetniška družba, kar je več kot očitno tudi iz same vloge, iz katere jasno izhaja, da je bila pripravljena s strani strokovnega izvajalca. Priprava takšne vloge je izredno kompleksno opravilo, ki terja specialistično strokovno znanje, tožnik pa je pravni laik. Tožnik izpodbija tudi odločitev tožene stranke o zavrnitvi priglašenega stroška sestanka s stranko, saj pritožbe na ESČP ni mogoče sestaviti in vložiti brez predhodnega posveta s stranko in pregleda spisa. Sestava takšne pritožbe in postopek pred ESČP se povsem razlikujeta od domačih sodnih postopkov, odvetnik pa je dolžan stranki pred vložitvijo takšnega pravnega sredstva pojasniti vse okoliščine pritožbe. Ta del storitve je tudi ob jezikovni razlagi dodeljene BPP zajet v delu "svetovanje". Smiselno enako velja tudi za poročilo stranki o vloženi pritožbi in za sestavo dopisa, s katerim so bili priglašeni stroški, saj storitev ni končana, ko izvajalec pritožbo vloži, temveč šele ko prejme tudi obvestilo ESČP o opravilni številki, pod katero se vodi postopek. BPP je namreč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči tudi po opravljenem zastopanju.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo s tožbo v upravnem sporu, mora ves čas postopka izpolnjevati pogoje, predpisane v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

6. Lastnost stranke v upravnem sporu v procesnem smislu ureja ZUS-1 v 16. do 19. členu. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 je lahko tožnik tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku 1 . Izkazano mora biti, da se je tožnik upravnega postopka udeleževal z namenom varstva svojih pravic in pravnih koristi, da mu je upravni organ priznal položaj stranke v postopku v formalnem smislu ter da tega položaja ni izgubil pred trenutkom izdaje akta, s katerim je izpodbijani upravni akt postal dokončen. 2 To pomeni, da osebe, ki ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu.

7. Po 42. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po 43. členu ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes.

8. V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila zahtevo odvetniške družbe za izplačilo stroškov izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 246/2023 z dne 12. 2. 2024. Postopek se je torej začel na zahtevo odvetniške družbe, ko je ta vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, tožnik pa v obravnavanem upravnem postopku ni imel položaja stranke, ravno tako se izpodbijani sklep ne glasi nanj, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.

9. Izpodbijani sklep je tožena stranka izdala na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP. Po navedeni določbi organ za BPP odloči o stroških nudenja BPP s sklepom najkasneje v roku 30 dni od prejema popolne napotnice. Izvajalec BPP je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP (prvi odstavek 40. člena ZBPP). K napotnici mora med drugim predložiti stroškovnik (drugi odstavek 40. člena ZBPP). Glede na navedeno je stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetniška družba), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP 3 .

10. Tožnik kot upravičenec do BPP bi po povedanem lahko imel aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imel v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca 4 , česar pa v tožbi ne zatrjuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa, sodišče pa ob tem pojasnjuje, da okoliščina, da je bil tožniku izpodbijani sklep skladno z določili ZBPP 5 vročen, še ne pomeni, da mu je bil s tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca.

11. Po povedanem tožnik kot upravičenec do BPP nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi, zato je sodišče tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

12. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Predhodno priznan status stranke v upravnem postopku kot pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 49/2010 z dne 8. 9. 2010, I Up 334/2010 z dne 3. 2. 2011, I Up 18/2011 z dne 17. 2. 2011, I Up 512/2012 z dne 14. 2. 2013, I Up 91/2014 z dne 22. 5. 2014, I Up 131/2014 z dne 22. 5. 2014, I Up 125/2015 z dne 27. 8. 2015, I Up 175/2016 z dne 22. 6. 2016, I Up 289/2016 z dne 11. 1. 2017, I Up 98/2018 z dne 29. 5. 2019, I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019, I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, I Up 165/2020 z dne 14. 4. 2021, I Up 106/2020 z dne 24. 2. 2021).

2 Enako tudi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 175/2016 z dne 22. 6. 2016.

3 Glej sklep tega sodišča I U 1307/2022-9 z dne 31. 1. 2023.

4 Ta bi mu glede na nedavno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024 sicer pripadal (11. točka obrazložitve sklepa).

5 natančneje skladno s šestim odstavkom 40. člena ZBPP