Appeal dismissed; occasional alcohol use does not automatically endanger a child under Article 157 of the Family Protection Act.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zgolj dejstvo, da oče občasno pretirano uživa alkohol, samo po sebi še ne izkazuje, da je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Stranki postopka sta zakonca v postopku razveze. V postopku se poleg tega odloča tudi o zaupanju mladoletne hčerke A. A. (rojene ... 2015) v varstvo in vzgojo, določitvi stikov in preživnini.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice (matere) za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se stiki med hčerko in očetom (nasprotnim udeležencem) izvajajo pod nadzorom CSD.

3. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da ne more razpolagati z dokazili, da je bil nasprotni udeleženec v času izvrševanja stikov vinjen. Iz dokazov, ki jih je priložila predlagateljica in jih je tudi pridobilo sodišče, je razvidno, da uživa alkohol v daljšem časovnem obdobju. Iz izvedenskega mnenja dr. B. B. z dne 28. 12. 2023 izhaja, da je pri nasprotnem udeležencu še vedno podana prisotnost uporabe alkohola v območju tveganih količin. Izvedenki je navajal neresnične podatke, kdaj in koliko je popil. Nasprotni udeleženec priznava, da še vedno pije dvakrat tedensko in kadar je kakšen rojstni dan. Opravičilo sodišča, da se v času ekscesnih dogodkov A. A. lahko zanese na novo partnerko očeta in njeno hčerko, je brezpredmetno, saj nima stikov z novo partnerko očeta in še manj z njeno hčerko. Če obstajajo težave v osebnostnem funkcioniranju očeta in je celo podan sum na zlorabo prepovedanih substanc, ni primerno, da bi hči kar deset dni v mesecu preživljala z očetom. Sodišče je tudi zgrešilo priložnost, da bi v postopku postavilo zagovornika otrokovih pravic.

4. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo po obširnem in temeljitem dokaznem postopku, ki je vključeval zaslišanje obeh udeležencev, pridobitev mnenja CSD in dveh izvedenskih mnenj, izvedenke s področja toksikologije in alkoholometrije dr. B. B. in izvedenke psihiatrinje dr. C. C. Zaključek obeh izvedenk je, da oče (nasprotni udeleženec) sicer uživa alkohol 1 in to pogosto ter v količinah, "ki so nad manj tveganimi," vendar pa količino alkohola do neke mere kontrolira (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je dr. C. C. v mnenju z dne 23. 2. 2024 ugotovila, da v času pregleda niso podani znaki prekomernega uživanja alkohola, za preteklo leto (torej 2023) pa ista izvedenka ugotavlja, da je nasprotni udeleženec občasno tvegano pil, kar pa ne dosega kriterijev za postavitev diagnoze sindroma odvisnosti od alkohola; da je zmanjšal pitje, potrjujejo med drugim tudi normalni jetrni testi, torej objektivni znanstveni dokaz (primerjaj 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7. Sodišče prve stopnje ni spregledalo dveh incidentov, ko je oče v prisotnosti mladoletne hčerke v pijanosti zaspal (enkrat v avtu in drugič za mizo), vendar je na podlagi mnenja CSD z dne 18. 12. 2023 ugotovilo, da je izpostavljenost otroka pijanemu staršu vsekakor neugodna, vendar ni nujno, da je tudi ogrožujoča (primerjaj 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8. Pritožbeno sodišče te zaključke sodišča prve stopnje sprejema kot pravilne, ustrezno argumentirane in oprte na kar tri zanesljive dokaze - strokovno mnenje CSD in dve izvedenski mnenji. Predlagateljica v pritožbi teh konkretiziranih zaključkov sodišča prve stopnje obrazloženo ne izpodbija, temveč izpostavlja le posamezne dele izvedenskih mnenj in poudarja že omenjena dva ekscesa, ko je nasprotni udeleženec v prisotnosti hčerke pijan zaspal.

9. Pritožbene navedbe, da nasprotni udeleženec uživa alkohol in to v daljšem časovnem obdobju (kar niti ni sporno), se niti ne soočijo vsebinsko z razlogi sodišča prve stopnje, temelječimi na ugotovitvah izvedenk in CSD, da nasprotni udeleženec sicer vsaj občasno pije čez mero, vendar pa vnos alkohola do neke mere kontrolira in da je prekomerno pitje v zadnjem času zmanjšal, tako da ne moremo govoriti o oslabljenem nadzoru nad količino popitega alkohola, kar med drugim potrjujejo tudi laboratorijski testi. Pritožbeno izpostavljanje navedb nasprotnega udeleženca, da še vedno pije dvakrat tedensko in kadar je kakšen rojstni dan (pritožba ne pove, kakšne količine domnevno pri tem popije nasprotni udeleženec), tudi po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na ekscesno pitje oziroma kronični alkoholizem, temveč so v okvirih običajnih, povprečnih pivskih navad v Sloveniji.

10. Izvedenka dr. C. C. ni zaključila (in tega ni ugotovilo sodišče v izpodbijanem sklepu), kar navaja pritožba (prvi odstavek na tretji strani), da naj bi nasprotni udeleženec (sploh) več ne užival alkohola, temveč je imenovana izvedenka ugotovila (primerjaj 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da v aktualnem obdobju in v času pregleda pri očetu niso podani znaki prekomernega uživanja alkohola, da je pri njem sicer občasno prisotno tvegano pitje, ki pa ne dosega kriterijev za postavitev diagnoze alkoholizma in da je ob primerni motivaciji zmožen nadzorovati količino popitega alkohola. Te ugotovitve ne nasprotujejo zaključku sodišča prve stopnje, da otrok na stikih z očetom ni ogrožen do te mere, da bi bilo treba izvajati stike pod nadzorom; zgolj dejstvo, da je očetovo pitje morda tvegano oziroma škodljivo in da je CSD izrazil mnenje, da naj si oče poišče strokovno pomoč, samo po sebi še ne pomeni, da je oče neprimeren in da ni sposoben samostojno in varno izvajati stikov s hčerko.

11. Pritožbene navedbe, da je iz dokazov, ki jih je priložila predlagateljica in pridobilo sodišče, razvidno, da nasprotni udeleženec "uživa alkohol v daljšem časovnem obdobju," so po eni strani nekonkretizirane, saj pritožnica ne pove, za katere dokaze gre, 2 po drugi strani pa tudi dejstvo, da naj bi nasprotni udeleženec "v daljšem časovnem obdobju" užival alkohol (kar niti ni sporno), samo po sebi še ne kaže, da je otrok zaradi tega dejstva tako ogrožen, da je potrebno v stike poseči z začasno odredbo. 3 Pritožbene trditve, da naj bi nasprotni udeleženec izvedenki navajal neresnične podatke, kdaj in koliko alkohola je nazadnje popil, so nekonkretizirane, poleg tega pa tudi v logičnem nasprotju s poprejšnjimi pritožbenimi navedbami, da predlagateljica ne more razpolagati z neposrednimi dokazili, kdaj in kako je bil nasprotni udeleženec vinjen in da po naravi stvari ni mogoče zahtevati od nje takega dokazovanja.

12. Pritožba izpostavlja dejstvo, da je mladoletna A. A. na razgovoru na CSD povedala, da želi, da oče ne bi pil, vendar ob tem spregleda in se ne sooči z drugimi ugotovitvami tega razgovora, kot tudi ne s poročilom OŠ Z., ki jo obiskuje A. A. in iz katerih izhaja (primerjaj 12., 21. in 22. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da pri deklici ne opažajo nobenih znakov nasilja ali zanemarjanja, z obema staršema ima deklica dober odnos in o obeh enako lepo pripoveduje, deklica je na očeta varno navezana in se pri njem počuti dobro in sprejeto, njene težave pa so predvsem posledica specifičnih učnih težav in zato slabšega šolskega uspeha ter povečanih naporov pri izpolnjevanju šolskih obveznosti.

13. Pritožba neutemeljeno ponavlja trditve iz predloga o tem, da naj bi oče zlorabljal "prepovedane substance," saj je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenskega mnenja in toksikološke analize (primerjaj 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) ugotovilo, da preiskava vzorcev las in urina ni dala nobenih osnov za sklepanje na uporabo prepovedanih drog. Prav tako je dokazni postopek ovrgel predlagateljičine navedbe, da naj bi oče zaradi vožnje v pijanosti izgubil vozniško dovoljenje (23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

14. Pritožbene navedbe o težavah v osebnostnem funkcioniranju očeta so neutemeljene, saj sodišče prve stopnje teh okoliščin ni prezrlo, temveč je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nasprotni udeleženec sicer ni idealen in da ima občasno težave s prekomernim pitjem alkohola, vendar pa to ne ogroža deklice do te mere, da bi bila na mestu izdaja začasne odredbe, pri čemer so stiki pod nadzorom izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno (primerjaj 24. in 25. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

15. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da tudi psihično stanje matere ni idealno, saj je pri njej CSD ugotovil močno anksioznost, ki se kaže v njenih skrbeh in strahovih (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), česar pritožba niti ne izpodbija.

16. Ne držijo pritožbene navedbe, da A. A. nima stikov z novo partnerko očeta in še manj z njeno hčerko; A. A. je na razgovoru na CSD med drugim povedala, da se z mačeho in njeno hčerko dobro razume (12. in 21. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ta vidik socialne mreže na stikih z očetom tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nepomemben.

17. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče ni postavilo zagovornika otrokovih pravic, s čimer naj bi bila kršena 8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 4 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku. 5 Kot že uvodoma povedano, je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, pri čemer za odločanje o začasni odredbi zadošča nižji dokazni standard (standard verjetnosti). Z mnenjem deklice o ogroženosti in s tem potrebnosti izdaje začasne odredbe pa se je sodišče prve stopnje posredno, vendar zanesljivo seznanilo preko mnenja CSD in mnenja šole, pa tudi klinične psihologinje D. D. iz ZD ..., ki je z deklico opravila razgovor (21. in 22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Postavitev zagovornika otrokovih pravic je v družinskih postopkih lahko zelo koristna, zato naj sodišče prve stopnje o tej možnosti vsekakor razmisli, vendar pa ni nujna v postopku odločanja o zavarovanju z začasno odredbo. Zato sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve, ko deklici ni postavilo zagovornika, niti s tem, ko ni posebej obrazlagalo, zakaj tega v okviru postopka zavarovanja ni storilo.

18. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

19. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

1 V mnenju dr. B. B. je navedeno, da je "uporabnik alkohola," kar je po oceni pritožbenega sodišča nejasen in nedoločljiv pojem; "uporabnik alkohola" je tudi npr. medicinska sestra, ki pred odvzemom krvi z alkoholom dezinficira kožo, ali alpinist, ki uporablja špiritni gorilnik. Vendar je v nadaljevanju obeh mnenj dovolj konkretiziranih podatkov, da je mogoče ustrezno oceniti obseg uporabe alkohola s strani nasprotnega udeleženca.

2 Na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti tozadevne kršitve, če naj bo pritožba z njihovim uveljavljanjem uspešna, ustrezno konkretizirane. Primerjaj sodbo VSRS II Ips 136/2016 z dne 5. 10. 2017.

3 V zvezi s pogoji za izdajo začasnih odredb v družinskih postopkih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju napotuje na pravilne in popolne razloge sodišča prve stopnje v 9. in 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

4 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB 3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

5 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.