Appeal allowed: Execution on property must wait until land registry entry is finalized.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zdaj v celoti glasi:

"I. Ugovoru dolžnice se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I 65/2023 z dne 12. 6. 2024 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu upnika z dne 5. 6. 2024 za dovolitev izvršbe še na 1/2 delež na nepremičnini z ID znakom parcela ... 992 (ID osnovnega položaja 1).

II. Odločitev o stroških ugovornega postopka se pridrži za končno odločbo."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.

Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep z dne 12. 6. 2024, s katerim je sodišče izvršbo nadaljevalo z novim predmetom izvršbe - tj. na dodatni lastniški delež dolžnice do 1/2 na nepremičnini z ID znakom ... 992. Pod točko II izreka je odločilo, da dolžnica sama krije stroške, ki so ji nastali z vložitvijo ugovora z dne 25. 6. 2024.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Izpostavlja, da bi morala biti v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo nepremičnina, ki jo je upnik predlagal kot nov predmet izvršbe, vpisana v zemljiško knjigo kot last dolžnice, ne glede na to, da je upnik priložil za vpis primerno listino (6. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Po podatkih zemljiške knjige je pri nepremičnini ID osnovnega položaja 1 kot lastnik še vedno vknjižen A. A. in ne dolžnica, zaradi česar dolžnica ni pasivno legitimirana za vodenje izvršilnega postopka na nepremičnini ID 2. Prav tako je z dnem 9. 11. 2015, 19. 1. 2017 in 20. 2. 2018 vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitve lastninske pravice. Dolžnica nadalje tudi meni, da izrek sklepa z dne 12. 6. 2024 ni jasen, saj iz njega ni razvidno, ali se izvršba dovoljuje na polovičnem deležu ali na celotnem deležu oziroma je izvršba na polovičnem deležu že dovoljena, s čimer je sodišče odločalo o že razsojeni stvari. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila s sklepom o izvršbi že dovoljena izvršba na dolžnici lasten 1/2 delež na nepremičnini z ID znakom ... 992 (ID osnovnega položaja 2). Upnik je nato z vlogo z dne 5. 6. 2024 predlagal, naj sodišče dovoli izvršbo še z novim izvršilnim sredstvom (pravilno predmetom) izvršbe, in sicer tudi na drugo polovico nepremičnine z ID znakom parcela ... 992 (ID osnovnega položaja 1), ki je bila predhodno v lasti pokojnega A. A. (in na kateri je prav tako že vknjižena hipoteka pod ID pravice 3 za zavarovanje terjatve upnika), na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru I D 583/2019 pa je to polovico nepremičnine podedovala dolžnica. Predlogu je priložil citirani sklep o dedovanju in izpisek iz zemljiške knjige.

6. Dolžnica v pritožbi pravilno opozarja, da pri 1/2 deležu na nepremičnini z ID znakom ... 992, ID osnovnega položaja 1, ob izdaji sklepa z dne 12. 6. 2024 (pa tudi ob izdaji izpodbijanega sklepa) lastninska pravica ni bila vpisana na dolžnico, ampak je bil kot lastnik še vedno vknjižen A. A.. Takšno stanje obstaja tudi še ob izdaji predmetnega sklepa sodišča druge stopnje.

7. Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). 1 Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. 2 V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini. 3

8. Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. 4 Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen. 5

9. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno povzelo vsebino določb 168. člena ZIZ, te nato zmotno uporabilo, ko je v postopku, ki teče zoper dolžnico B. B., dovolilo izvršbo tudi na 1/2 delež na nepremičnini z ID znakom ... 992, pri katerem je bil (in je še vedno) v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan A. A. Čeprav je upnik predložil sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da je navedeni delež na nepremičnini po pokojnem A. A. podedovala dolžnica, ta sklep pa predstavlja listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice na dolžnico (6. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1), in čeprav iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je bil na podlagi navedenega sklepa o dedovanju tudi že vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice na zadevnem deležu na nepremičnini na dolžnico (pod Dn 80563/2023), vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim bo odločeno, da se kot lastnica pri navedenem deležu na nepremičnini vpiše dolžnica, izvršbe na ta delež na nepremičnini zoper dolžnico ni mogoče dovoliti.

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep z dne 12. 6. 2024 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o upnikovem predlogu za razširitev izvršbe z novim predmetom izvršbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in četrtim odstavkom 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo upoštevati, da se bo postopek odločanja o upnikovem predlogu za razširitev izvršbe z dne 5. 6. 2024 lahko nadaljeval šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim bo odločeno o vpisu dolžnice kot lastnice pri zadevnem deležu na nepremičnini, vse dotlej pa je postopek v tem delu prekinjen. Prav tako bo ob izdaji morebitnega novega sklepa o dovolitvi izvršbe na dodatni 1/2 delež na nepremičnini moralo paziti, da bo v izreku sklepa ta delež označilo tako, da bo nedvoumno jasno, na katerega od dveh 1/2 deležev na nepremičnini z ID znakom ... 992 je dovolilo izvršbo.

11. Glede na sprejeto odločitev o ugovoru je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se odločitev o stroških postopka z ugovorom zoper sklep z dne 12. 6. 2024 pridrži za končno odločbo, tj. za odločbo, ki bo izdana v novem postopku odločanja o upnikovem predlogu z dne 5. 6. 2024.

12. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje za končno odločbo pridržalo tudi odločitev o stroških tega pritožbenega postopka.

1 Prim. VSL sklep II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019.

2 Prim. VSM sklep I Ip 539/2013 z dne 27. 6. 2013; VSK sklep I Ip 285/2019 z dne 23. 10. 2019.

3 VSRS sklep II Ips 12/2024 z dne 5. 6. 2024.

4 Prim. VSK sklep I Ip 418/2018 z dne 4. 1. 2019; VSK sklep I Ip 285/2019 z dne 23. 10. 2019; VSRS sklep II Ips 12/2024 z dne 5. 6. 2024, točka 20 obrazložitve; tako tudi dr. Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, Beograd, 1987, str. 365, v komentarju vsebinsko primerljive določbe 142. člena ZIP.

5 Prim. VSL sklep II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019; VSRS sklep II Ips 12/2024 z dne 5. 6. 2024, točka 20 obrazložitve.