Appeal dismissed; court held missing 8-day deadline for cost ruling is non-preclusive and does not bar enforcement costs.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da mora upniku v osmih dneh povrniti 252,27 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo, do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki navaja le, da iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik (pravilno upnik) dodatne stroške priglasil z vlogo z dne 5. 11. 2024, sodišče pa je o teh stroških odločalo s sklepom z dne 15. 11. 2024, kar je po preteku roka iz devetega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da mora sodišče o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahtevka. Meni, da je sodišče s tem kršilo materialno pravo, saj bi o stroških moralo odločiti v roku 8 dni. Sklep je zato nezakonit in ga je potrebno razveljaviti že iz tega razloga.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ - Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja 38. člen ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik, po petem odstavku 38. člena ZIZ, na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V skladu z določbo 293. člen ZIZ so stroški izvršilnega postopka tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja.

7. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali. Upnikova dolžnost je, da priglašene stroške določno označi in opredeli (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o stroških pravilno odločilo na podlagi upnikove vloge z dne 5. 11. 2024, katere sestavni del je obračun plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja in zaključilo, da so bili stroški, ki so odmerjeni v izpodbijanem sklepu priglašeni pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ) in tudi potrebni za izvršbo - peti odstavek 38. člena ZIZ, čemur pritrjuje tudi višje sodišče, ki le še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upnikove pravočasno priglašene in za izvršbo potrebne stroške pravilno odmerilo tudi po višini, čemur pritožnik izrecno niti ne oporeka.

10. Po določbi 292. členu ZIZ je namreč izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik), sodišče prve stopnje pa je stroške v predmetni zadevi obračunalo in priznalo v okviru tega Pravilnika 1 . Po določbi četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika je namreč izvršitelj upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

11. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnost, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Izvršitelju so bili priznani stroški za pripravo obračuna zakonskih zamudnih obresti in obračuna stroškov (tar.št.16 Pravilnika), stroški neizvedenega rubeža po tar.št. 1 ter priglašeni materialni stroški, vse v skupni višini 252,27 EUR.