Court partially allows enforcement costs for translation of foreign judgment but rejects non-enforcement letter fees.

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se znesek 156,00 EUR nadomesti z zneskom 560,33 EUR.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 112,47 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

[JEDRO]

Zgolj zato, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil obveznosti, še ne pomeni, da je bil izvensodni poziv potreben za izvršbo. Posledično stroški zanj niso potrebni za izvršbo, še posebej v tem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ko ima upnik že sodbo in dolžnik se mora zavedati, da lahko vsak trenutek vloži predlog za izvršbo.

Stroški prevoda so del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku 156,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da dolžnik ni prostovoljno izpolnil obveznosti na podlagi izvršilnega naslova, tuje sodbe, zato ga je po pooblaščencu 5. 7. 2023 pozval na plačilo. Gre za obrazložen zahtevek po prvi točki tar. št. 42 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ki se točkuje 300 točk, povečano za materialne stroške in DDV, pri čemer je upnik pojasnil zahtevek ter naredil obračun obresti po avstrijskem pravu, kar je bilo priloženo. Dolžnik navkljub zunajsodnemu pozivu ni izpolnil obveznosti. Upnik je bil prisiljen podati predlog za izvršbo. Ker slovenska sodišča poslujejo zgolj v slovenskem jeziku, je bilo potrebno listine prevesti (pravnomočno in izvršljivo sodbo, potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo ter izračun tujih zakonskih zamudnih obresti). Za prevod listin je upnik plačal 404,34 EUR ter račun priložil predlogu za izvršbo.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da stroški pozivanja na poravnavo dolga niso stroški, ki so potrebni za izvršbo, saj obveza izhaja iz pravnomočne sodne odločbe. Prav tako stroški prevoda niso stroški, ki so potrebni za izvršbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik sicer neutemeljeno navaja, da mu ni znano kaj mu je bilo priznano od stroškov in česar mu sodišče ni priznalo. Že v pritožbi povzema katere stroške je priglasil, tako opisno kot zneskovno, in iz seštevka priglašenih odvetniških stroškov 112,00 EUR ter sodne takse 44,00 EUR je mogoče izračunati, da mu je sodišče prve stopnje priznalo to dvoje v skupnem znesku 156,00 EUR. Ostale priglašene stroške je očitno zavrnilo, kar se je lahko nanašalo samo na prevod 404,34 EUR in izvensodni poziv 223,99 EUR.

6. V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Upnik prav tako neutemeljeno vztraja pri priznanju stroškov izvensodnega poziva za plačilo po tuji sodbi. Pošiljanje slednjega je bila upnikova dobra volja. Zgolj zato, ker dolžnik ni prostovoljno izpolnil obveznosti, še ne pomeni, da je bil izvensodni poziv potreben za izvršbo. Posledično stroški zanj niso potrebni za izvršbo, še posebej v tem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova 1 , ko ima upnik že sodbo in dolžnik se mora zavedati, da lahko vsak trenutek vloži predlog za izvršbo. Tudi sicer izvensodni poziv ne predstavlja predpravdnega zahtevka in ne obrazloženega opomina pred tožbo po tar. št. 42 OT, za katerega bi bilo mogoče priznati nagrado v izvršbi.

8. Utemeljena pa je pritožba glede stroškov prevoda. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne izvršljive sodbe tujega sodišča s potrdilom o evropskem nalogu za izvršbo. V pritožbi utemeljeno navaja, da slovenska sodišča poslujejo v slovenskem jeziku in je bilo potrebno listine prevesti, za kar je plačal 404,34 EUR ter priložil račun. Stroški prevoda so po presoji sodišča del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov. 2 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo pritožbo, delno pa ji je ugodilo in spremenilo izpodbijani del sklepa tako, da je upniku dodatno priznalo stroške prevoda 404,34 EUR (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi z drugo in tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Upnik je delno uspel s pritožbo, sporni so bili dvojni stroški 404,34 EUR, 223,99 EUR, njegov uspeh v tem pritožbenem postopku znaša 64 %. Dolžnik ni priglasil stroškov odgovora na pritožbo. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za sestavo pritožbe 200 točk po sedmi točki tar. št. 31 OT (ne v presežku do zahtevanih 300 točk glede na vrednost spornega predmeta - stroškov), sodno takso za pritožbo 26,40 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve 2 % po 11. členu OT, 22 % DDV. Skupaj znašajo 175,73 EUR. Upoštevaje pritožbeni uspeh mu je sodišče druge stopnje priznalo 112,47 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.

1 Stroškov za opomin že v izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni (sklepi VSL II Ips 748/2021, I Ip 736/2021, II Ip 1661/2020).

2 Sklepa VSM I Ip 1345/2012, VSK II Ip 429/2013.