Court rejects jurisdiction delegation request based on clerical staff's role and lack of close ties to judges.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je v novejšem sklepu I R 138/2024 odločilo, da zgolj dejstvo, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki opravlja administrativna dela za zakonito sodnico in v primeru odsotnosti drugih zapisnikaric ali drugačne prerazporeditve dela opravlja delo tudi za vse druge sodnike na pravdnem oddelku, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Tožnica v sedaj obravnavani zadevi prav tako ni sodni funkcionar, temveč kot sodna zapisnikarica dela na povsem drugem oddelku, Okrožno sodišče v Mariboru pa je eno največjih sodišč s številnimi zaposlenimi, ki s sodniki drugih oddelkov niso povezani, niti tega ne zatrjuje toženka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog toženke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki naj postopa v obravnavani pravdni zadevi, ker je tožnica zaposlena kot sodna zapisnikarica na tem sodišču, kar pomeni okoliščino, ki bi lahko vzbujala dvom v nepristranskost sodišča. Toženka se ob tem sklicuje na sklepa Vrhovnega sodišča v zadevah I R 68/2020 z dne 22. 5. 2020 in I R 68/2011 z dne 9. 6. 2011. Tožnica v odgovoru na predlog izpostavlja, da bo v obravnavani zadevi tako ali tako izdana zamudna sodba, predlogu za delegacijo pristojnosti pa sicer ne nasprotuje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. 1

5. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča srečevanje strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik. 2

6. Sodniki vseh sodišč, ki dejansko odločajo v zadevah, to počno na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe 3 . Tesnejša povezanost tožnice s katerim od sodnikov pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP), vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej, takšna povezanost v konkretni zadevi sploh ni zatrjevana. Toženka v predlogu ne pojasni niti, na katerem oddelku je tožnica zaposlena, Vrhovno sodišče pa lahko iz javno objavljenega seznama zaposlenih ugotovi, da gre za povsem drug oddelek.

7. Vrhovno sodišče je v novejšem sklepu I R 138/2024 odločilo, da zgolj dejstvo, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Ljubljani še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Tožnica kot sodna zapisnikarica dela na povsem drugem oddelku, Okrožno sodišče v Mariboru pa je eno največjih sodišč s številnimi zaposlenimi, ki s sodniki drugih oddelkov niso povezani, niti tega ne zatrjuje toženka.

8. Vrhovno sodišče je zato v skladu z navedenim odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

1 VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

2 VSRS sklep I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024, VSRS sklep I R 138/2024 z dne 4. 9. 2024.

3 Sklep VS RS III R 12/2012 z dne 29. 5. 2012.