Appeal dismissed; defendant failed to pay court fee despite statutory relief options for legal entities.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against a default judgment, confirming the first-instance court's decision to reject the appeal due to non-payment of the court fee. The defendant argued that a blocked bank account prevented payment, yet the court noted that legal entities have statutory options for partial exemption, installment plans, or payment deferrals which were not invoked. Consequently, the court ruled that the failure to pay constitutes a procedural defect within the defendant's control, warranting the rejection of the appeal under the relevant provisions of the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZPP 338. odst. 3; 337. odst. 1; 286.; 105.a odst. 3; 350. odst. 2; 353.; 365. točka 2; 366. odst. 1: If a party fails to pay the court fee despite available statutory relief mechanisms such as partial exemption or deferral, the appeal is inadmissible and the first-instance decision stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V pritožbi zatrjevani razlogi za neplačilo sodne takse za pritožbo zoper zamudno sodbo so v sferi tožene stranke. Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga in v roku za plačilo ni zmogla plačati sodne takse, je v zakonu urejena možnost delne oprostitve za pravne osebe, obročnega plačila ali odloga plačila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je umaknjena pritožba. Tožena stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Z nalogom za plačilo sodne takse je pozvalo toženo stranko k plačilu in ji določilo rok. Tožena stranka ni plačala dolžne takse niti v roku, ki ji ga je v nalogu določilo sodišče.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je imela blokiran račun v času, ko bi morala plačati sodno takso, zaradi česar ni mogla izvesti nakazila. Prav tako ni bilo možno opraviti nakazila v poštni poslovalnici, saj lahko pravne osebe opravijo plačilo le s transakcijskega računa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V pritožbi zatrjevani razlogi za neplačilo sodne takse za pritožbo zoper zamudno sodbo z dne 2. 2. 2024 so v sferi tožene stranke. Prav tako so neupoštevne pritožbene novote, za katere tožena stranka ni pojasnila zakaj jih ni mogla brez svoje krivde zatrjevati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP). Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga in v roku za plačilo ni zmogla plačati sodne takse 873,00 EUR, je v zakonu urejena možnost delne oprostitve za pravne osebe, obročnega plačila ali odloga plačila. Vendar vložitve nobenega od teh predlogov ne zatrjuje niti niso razvidni iz spisa. Ker tožena stranka ni plačala sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
5. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.