Inadmissible transfer of jurisdiction due to mere dissatisfaction with court performance and lack of trust.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a request by an heir to transfer jurisdiction from the District Court in Kranj to the District Court in Celj. The heir argued that the court had acted unreasonably in related proceedings and lacked impartiality, but the court found this insufficient. The court ruled that mere dissatisfaction or lack of trust does not constitute a valid reason for transferring jurisdiction, as such concerns must be addressed through specific motions for recusal or regular legal remedies.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP: Transfer of jurisdiction is permitted only when it is evident that the proceedings will be easier or when there are other significant reasons, such as objective doubts about the impartiality of all judges in the court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pri Okrajnem sodišču v Kranju je v teku zapuščinski postopek po pokojnem A. A. Zapustnikov dedič B. B. je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navedel je, da je sodišče nepravilno in nezakonito postopalo ter napačno ugotovilo dejansko stanje v zapuščinskem postopku D 452/2005 po pokojni C. C., zato nima zaupanja, da bo sodišče ustrezno postopalo v tem zapuščinskem postopku. Nepravilnosti v njegovo škodo so se dogajale tudi pred Okrožnim sodiščem v Kranju v postopkih I P 427/2011 in I P 199/2011, saj sta se oba postopka vodila brez iskanja pravičnosti in na skrajno nedopusten način. Predlaga, da se na podlagi tehtnih razlogov določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje in odločanje v tej zadevi, in sicer Okrajno sodišče v Celju.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
4. Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom Okrajnega sodišča v Kranju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.