Mandatory psychiatric detention without consent upheld when less effective alternatives fail to address severe mental health risks.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision ordering involuntary psychiatric detention under special supervision. The appellant argued that their violent behavior stemmed from inhaling methamphetamine fumes and subsequent psychosis, yet the court relied on expert testimony confirming the patient's inability to cooperate with treatment and the inadequacy of alternative care methods. The court ruled that detention without consent is legally permissible only when the individual poses a serious threat to health or life, lacks reality testing due to mental illness, and no other forms of assistance can resolve these risks.
Legislator headnote
AI generated39. člen ZDZdr; Detention without consent for psychiatric treatment is permissible only when the individual endangers their own or others' health/life, suffers from severe mental illness impairing reality testing, and no other forms of assistance can avert these dangers.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne.
[JEDRO]
Sodišče je na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in zdravje in življenje drugih, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebo A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. do 13. 4. 2024 in da stroški postopka bremenijo proračun.
2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo nasprotni udeleženec. Pojasnjuje, da je stal pri vratih in vdihnil dim metamfetamina, ki ga je kadil sosed. Poblaznel je ter nad sabo ni imel več kontrole. Naslednji dan je doživljal krizo in poslušal posmeh tega soseda, potem je vzel tablete in zaspal. Zbudil ga je oče s policistoma in reševalcem. Ob prihodu v psihiatrično bolnico se ni upiral, tudi agresiven ni bil več. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
5. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. Hkrati gre za dolgoletnega uživalca prepovedanih substanc. To vpliva na njegov odziv na vsakdanje življenjske situacije, ki jih pod vplivom psihotičnih občutkov in motene zaznave realnosti blodnjavo interpretira. Psihotična simptomatika ga obvladuje v tolikšni meri, da pod njenim vplivom postane heteroagresiven, kar se je zgodilo že večkrat, tudi pred obravnavano hospitalizacijo. Izvedenec je zaradi narave bolezni predlagal zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom za čas 1 meseca, saj učinka dosedanje antipsihotične terapije še ni mogoče zaznati.
6. Pritožbeno sodišče glede na navedeno soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da sta podana pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Prav tako je sodišče na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in zdravje in življenje drugih, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.
7. Pridržana oseba v laični pritožbi ugotovitvam sodišča konkretizirano ne nasprotuje. Opisuje le svoj pogled na vzrok agresivnega vedenja, s čimer pa zaključkov sodišča, ki temeljijo na strokovnem mnenju izvedenca psihiatra, predloženi zdravstveni dokumentaciji in pogovoru s svojci, ne more izpodbiti.
8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Odločilo je le o pritožbi udeleženca. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo drugih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih pritožbah.