Free legal aid denied for school grade dispute as case lacks life significance for applicant.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče ugotavlja, da tožnica ni zadovoljna s sinovimi ocenami oziroma načinom ravnanja šole v zvezi z vpogledlom v šolsko dokumentacijo. Ob upoštevanju teh (bistvenih) navedb v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP sodišče ugotavlja, da iz tožničinega trditvenega gradiva ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot ga je sprejela tožena stranka, da torej zadeva ni pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilko ali njeno družino ni življenjskega pomena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je v izpodbijanem aktu, kot neutemeljeno, zavrnila prosilkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev tožbe zoper ravnateljico OŠ B. A. A. in učiteljico B. B., ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Pojasnila je, da je prosilka zaradi zaključnih ocen sina C. C., ki je obiskoval 8. razred na Osnovni šoli B., podala ugovor na zaključne ocene pri treh predmetih. Iz dokumentacije izhaja, da naj učenec C. C. ne bi imel možnosti in dovolj časa za dvigovanje ocene prav dobro (4) pri predmetu geografija in zgodovina. Pri predmetu kemija pa naj bi zaradi izvedbe poskusa doživel alergijsko reakcijo. Vsled njenega ugovora se je dne 26. 8. 2022 sestala komisija, ki je na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o osnovni šoli in četrtega odstavka 34. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli pri vseh treh predmetih ugotovila, da ugovor ni utemeljen. Odločitev komisije je bila dokončna.

2. Glede na zgoraj navedeno tožena stranka ugotavlja, da pričakovani izid zadeve za prosilko in njeno družino ni življenjskega pomena, tako da prosilki ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene BPP. To pa ne posega v pravico prosilke, da zoper ravnateljico OŠ B. A. A. in učiteljico B. B. vloži tožbo. Pomeni le to, da se ji vsled navedenega ne dodeli BPP za zastopanje v tem postopku.

3. Pri dodelitvi BPP morata biti kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidena pogoja, in sicer tako materialni kot tudi vsebinski pogoj. Prosilka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP, zato se organu za BPP ni bilo potrebno ukvarjati z vsebinskim pogojem iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in njenim materialnim položajem ter je bilo potrebno odločiti, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

4. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da jo je šola prikrajšala do vpogleda v šolsko dokumentacijo in s tem kršila Pravilnik o ocenjevanju, prav tako pa ni upoštevala ugovora na oceno. Pojasnjuje, da v izpodbijani odločbi ni nič omenjeno, kar so tudi zaprosili, da jih je ravnateljica A. A. prijavila Centru za socialno delo in navedla dejstva brez dokazov. Navaja, da so pri kemiji izrecno povedali, da naj učenec dobi ena, saj kriteriji ocenjevanja to dovoljujejo in pojasnjuje okoliščine izdelave projekta. Sklicuje se na 1. člen Ustave Republike Slovenije, ki se ga krši. Odkar šolo vodi ravnateljica A. A. je veliko diskriminacije med revnimi učenci in učenci, kateri starši so finančno sposobni. Zatrjuje kršitev 2. člena Ustave, vendar če nimaš denarja, ni pravne države. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa sodišče dodaja:

8. Namen BPP po ZBPP je, kot izhaja iz njegovega 1. člena, uresničevanje pravice do sodnega varstva. Načelo enakopravnosti upošteva socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

9. V obravnavani zadevi je tožena stranka presodila, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilko ali njeno družino življenjskega pomena, saj izid zadeve ne bo vplival na prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj. Prosilkino prošnjo za dodelitev BPP je tožena stranka torej zavrnila zaradi neizpolnitve pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

10. V nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da mora presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP organ za BPP opraviti na podlagi navedb prosilca in morebitnih predloženih listin zadeve v kateri prosilec uveljavlja dodelitev BPP. V prošnji za dodelitev BPP je prosilka v III. Poglavju (Podatki o zadevi) navedla, da želi vložiti "tožbo zoper ravnateljico A. A. za neresnične izjave ter B. B. k siljenju...izvajanju projektne naloge." Ker je prosilec praviloma prava neuka stranka, ni mogoče pričakovati, da bo v celoti utemeljil svojo prošnjo, mora pa vsaj delno utemeljiti in navesti razloge in okoliščine, ki bi lahko kazale na uspeh morebitnega sodnega postopka.

11. Sodišče ob upoštevanju tožničine prošnje za dodelitev BPP in njenih navedb v tožbi ugotavlja, da tožnica ni zadovoljna s sinovimi ocenami oziroma načinom ravnanja vodstva šole v zvezi z vpogledom v šolsko dokumentacijo. Prav tako omenja prijavo ravnateljice Centru za socialno delo in navaja ravnateljičino diskriminatorno obnašanje do staršev različnega materialnega statusa. Ob upoštevanju teh (bistvenih) navedb v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP sodišče ugotavlja, da iz tožničinega trditvenega gradiva ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot ga je sprejela tožena stranka, da torej zadeva ni pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilko ali njeno družino ni življenjskega pomena.

12. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.