Appeal dismissed; child support needs assessed by parents' means, not actual expenses.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. V, VI in VII) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica naj sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena. Ta v konkretnem primeru odraža relativno precej skromne zmožnosti obeh staršev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlagateljičinem predlogu; njunega mladoletnega sina A. A., roj. ... 2022, je zaupalo v vzgojo in varstvo njej, materi (I.), določilo je stalno prebivališče otroka (II.), nasprotnemu udeležencu, očetu, je odvzelo pravico do stikov z otrokom (III.) in mu naložilo plačevanje preživnine 140 EUR mesečno (IV.). Sklenilo je, da je do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane preživnine v skupnem znesku 700 EUR dolžan plačati v roku 15 dni (V.), v bodoče dospevajoče pa do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec na materin račun. V presežku je sodišče predlog za višjo preživnino zavrnilo (VI.) in sklenilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (VII.).

2. Zoper sklep se je v delu, kjer je sodišče zavrnilo višjo zahtevano preživnino, pritožila predlagateljica, ki predlaga, da sodišče dosodi 250 EUR mesečne preživnine ali pa sodbo v tem delu razveljavi, zahteva pa tudi povračilo pritožbenih stroškov. Meni, da je sodišče prenizko ovrednotilo otrokove potrebe, saj ni upoštevalo draginje in inflacije oz. cen življenjskih potrebščin. Tudi je napačno prerazporedilo preživninsko breme, saj bi moral oče plačevati polovico; starši so namreč dolžni storiti vse, kaj je v njihovi moči, da zagotovijo preživljanje svojim otrokom. Zato naj bi bila napačno ugotovljena tudi očetova dela (ne)zmožnost. Pritožnica sodišču očita, da je koristi očeta postavilo pred otrokove.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno pomembna sporna dejstva glede prisojene preživnine - potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev, in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je porazdelilo preživninsko breme med oba roditelja.

6. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno ocenilo potrebne stroške otroka tako, da ta ocena vključuje stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, oddiha in razvedrila (2. odst. 190. čl. Družinskega zakonika; DZ). Zavrniti je treba materin očitek, da je ocena sodišča, da znašajo mesečno potrebni stroški preživljanja 400 EUR, prenizka. Kot je obrazloženo v tč. 18. do 22. izpodbijane sodbe, je realna, v skladu s splošno znanimi cenami življenjskih stroškov in potrebščin, prilagojena starosti otroka, s to omejitvijo, da upravičene ("potrebne") stroške zamejujejo zmožnosti roditeljev. Za iste potrebe (npr. hrano, obleko in obutev ter prosti čas - zabavo in razvedrilo) je mogoče potrošiti zelo veliko denarja ali pa minimalno, odvisno od tega, koliko ga je na razpolago. Če ga je malo, se krijejo samo nujni oz. najnujnejši stroški, čim več ga je, tem več izdatkov (potreb) je lahko kritih, tudi tistih manj nujnih. Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena. Ta v konkretnem primeru odraža relativno precej skromne zmožnosti obeh staršev.

7. Dohodki matere so namreč precej podpovprečni, 490 EUR mesečno, oče pa dohodkov sploh nima. Potrebe preživninskega upravičenca so tiste, ki se morajo prilagajati zmožnostim zavezancev, saj po naravi stvari ne more biti obratno. In ker mati s svojimi dohodki dejansko preživlja sina, je praktično nemogoče, da bi bile potrebe slednjega večje, kot pa mati sploh zasluži.

8. Očitek o napačni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v zvezi s pridobitno zmožnostjo očeta pritožbeno sodišče zavrača. Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi predlagateljičinih navedb in njene izpovedbe ugotovilo, da je nasprotni udeleženec praktično brez pridobitnih zmožnosti, opustil je jemanje zdravil, ima duševne težave, živi v 15 m2 velikih poslovnih prostorih, ki niso niti primerni za bivanje, nima rednih dohodkov, predlagateljica samo domneva, da živi od socialne pomoči. Sama je izpovedala, da misli, da ni zdrav in dela zmožen, zato je sedaj njena pritožbena graja v nasprotju z njeno lastno izpovedbo in ne more biti utemeljena.

9. Glede na ugotovljeno je tudi breme preživljanja prvostopenjsko sodišče ustrezno porazdelilo med roditelja (189. čl. DZ), 65 % mati in 35 % oče, saj iz niča ne more biti kaj dosti več kot nič. Če se bodo razmere na strani očeta spremenile v smeri izboljšanja, lahko mati zahteva spremembo določene preživnine.

10. Pritožba torej ni utemeljena in ker tudi bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

11. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške, kot je to običajno v postopkih glede družinskih razmerij, v ospredju katerih je otrokova korist (2. odst. 55. čl. ZNP-1).