Supreme Court allows appeal against administrative court dismissal for lack of legal interest in land sale dispute.

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 174/2020-57 z dne 19. 6. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Obstoj pravnega interesa za sodno varstvo je treba presojati v vsakem konkretnem primeru. V procesnem smislu pa je bistveno, da tožnik lahko ob uspehu s tožbo doseže odpravo izpodbijane odločbe ali sklepa, ki je zanj neugoden, saj že to pomeni, da si je izboljšal svoj pravni položaj v primerjavi s situacijo, ko bi taka odločitev nadalje ostala v veljavi. V takem primeru je torej tudi nadaljevanje postopka pred pristojnim upravnim organom na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbi na odpravo izpodbijanega akta, korist, ki utemeljuje vsebinsko obravnavo tožbe. Od navedenega je treba ločevati vprašanje možnosti uresničevanja nadaljnje koristi v ponovljenem postopku pred upravnim organom, torej uspeha s samim zahtevkom, saj je to v pristojnosti upravnega organa in za presojo pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu na podlagi navedene določbe 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ni bistveno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika, vloženo zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica, št. 330-290/2013/109 z dne 9. 3. 2020. Odločba je bila izdana na podlagi 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), z njo pa je navedeni organ odobril pravni posel - promet z v izreku navedenima kmetijskima zemljiščema med kupcem A. A. in B. B. kot prodajalcem (1. točka izreka) ter zavrnil odobritev pravnega posla med prodajalcem in tožnikom za isti zemljišči (2. točka izreka). Stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa o zavrženju tožbe je sodišče v zvezi s pomanjkanjem tožnikovega pravnega interesa za tožbo navedlo, da glede na zemljiškoknjižno stanje, ki obstaja v času odločanja sodišča, prodajalec ni več lastnik navedenih nepremičnin. Pojasnilo je, da je prodajalec iste nepremičnine odsvojil s pogodbo o preužitku, ki jo je sklenil z C. C., organ toženke pa je ta pravni posel odobril z odločbo z dne 19. 12. 2014, izdano v ločenem postopku, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist prevzemnice. Na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu je ugotovilo, da nihče ni vložil tožbe za ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pogodbe o preužitku, niti pravnega sredstva zoper odločbo z dne 19. 12. 2014, s katero je bila pogodba o preužitku odobrena. Navedeno za obravnavani primer pomeni, da noben izmed sprejemnikov ponudbe ne more pridobiti lastninske pravice na teh nepremičninah. Ker tožnik drugih trditev, s katerimi bi utemeljil svoj pravni interes za tožbo, ni podal, niti ni zatrjeval, da bo v bodoče prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja pri navedenih nepremičninah na način, da bo kot njihov lastnik ponovno vpisan prodajalec B. B. oziroma njegovi dediči, je sodišče prve stopnje zaključilo, da odprava izpodbijane odločbe ne bi predstavljala pravne koristi za tožnika.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi obstoj pravovarstvene potrebe utemeljuje z naštevanjem kupčevih zahtevkov, ki izhajajo iz veljavno sklenjene pogodbe in z možnostjo stvarnopravnega varstva v obliki izbrisne tožbe. Pritožnik tudi navaja, da je protispisna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da naj bi trdil, da pogodba o preužitku ni nična. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožbi ugodi. Podrejeno pa predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je pravni interes za upravni spor podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist na način, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom.

7. To pomeni, da je treba obstoj pravnega interesa za sodno varstvo presojati v vsakem konkretnem primeru. V procesnem smislu pa je bistveno, da tožnik lahko ob uspehu s tožbo doseže odpravo izpodbijane odločbe ali sklepa, ki je zanj neugoden, saj že to pomeni, da si je izboljšal svoj pravni položaj v primerjavi s situacijo, ko bi taka odločitev nadalje ostala v veljavi. 1 V takem primeru je torej tudi nadaljevanje postopka pred pristojnim upravnim organom na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbi na odpravo izpodbijanega akta, korist, ki utemeljuje vsebinsko obravnavo tožbe. Od navedenega je treba ločevati vprašanje možnosti uresničevanja nadaljnje koristi v ponovljenem postopku pred upravnim organom, torej uspeha s samim zahtevkom, saj je to v pristojnosti upravnega organa in za presojo pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu na podlagi navedene določbe 36. člena ZUS-1 ni bistveno.

8. V obravnavani zadevi je pritožnik vložil izpodbojno tožbo zoper odločbo, s katero je bil pravni posel s strani tožene stranke odobren drugi osebi, njemu pa zavrnjen. Odprava izpodbijane odločbe na podlagi uspeha pritožnika z vloženo tožbo bi tako privedla do ponovnega odločanja o njegovi zahtevi za odobritev pravnega posla s strani tožene stranke. S tem bi bilo pritožniku omogočeno nadaljnje zasledovanje cilja, ki je v tem, da doseže izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, kar v obravnavanem primeru zadošča za obstoj pravnega interesa in s tem dopustnost meritornega odločanja. Ali bi bil v postopku pred toženo stranko s svojim zahtevkom lahko uspešen, pa upoštevajoč zgoraj navedeno za presojo njegovega pravnega interesa v tem upravnem sporu ni bistveno.

9. Ker je pritožniku pravni interes za vloženo tožbo treba priznati že iz navedenega razloga, se Vrhovno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ).

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da ni podan pravni interes za upravni spor. S tem je nepravilno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zaradi podane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje stališča iz tega sklepa ponovno opraviti preizkus procesnih predpostavk in če so te izpolnjene, tožbo obravnavati po vsebini.

K II. točki izreka

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Pri tem pa so mogoči primeri, ko tožnik s svojim ravnanjem po vložitvi tožbe povzroči, da mu pravnega interesa za upravni spor ni več mogoče priznati, glej npr. sklep I Up 170/2023 z dne 21. 6. 2023 in druge.