Appeal dismissed; ex-spouse not entitled to alimony as he lived abroad and maintained his own financial security since 2016.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odločujoče v predmetni zadevi je dejstvo, da je tožnik že v letu 2016 zapustil Republiko Slovenijo in se vrnil v Turčijo, v tem času pa toženka za njega ni skrbela, saj slednjega tožnik ne zatrjuje.

Simbolična preživnina se zakoncu priznava v primerih, ko je izkazano, da bo v prihodnosti socialna varnost nekdanjega zakonca ogrožena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika), s katero je zahteval, da mu toženka plačuje preživnino kot bivšemu zakoncu v višini 500,00 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da tožnik z ničemer ni mogel dokazati, da je brezposelni in da ni sposoben za delo, saj je star 65 let in bolan, saj trpi zaradi posledic sladkorne. Toženka pa slednjega ni prerekala. Sam ni upokojen, saj nima dovolj delovne dobe, da bi se lahko upokojil. Ni zaposlen, nima pokojnine in nima mesečnih prihodkov, da bi se lahko preživljal. Prav tako je predložil dokazila, da ni lastnik nepremičnin, lastnik oziroma ustanovitelj podjetja ter lastnik avtomobilov. V Turčiji nima nobenega premoženja, katerega bi lahko prodal oziroma se preživljal z dajanjem v najem.

Sodišče je sprejelo napačen zaključek, da je imel sredstva na svojem računu, s katerimi bi se lahko preživljal. V kolikor je sodišče menilo, da je tožnik prenesel sredstva na drug račun ali iz računa denar dvignil, bi ga moralo v okviru procesnega vodstva poklicati k predložitvi dokazil o stanju sredstva pred opravljenim prenosom, šele tako bi lahko ugotovilo, ali je tožnik pred prenosom na računu imel sredstva, s katerimi bi se lahko preživljal. Sodišče je takšen sklep sprejelo brez ustreznega dokazila, tožnik pa je z izpiskom iz bančnega računa izkazal, da na njem nima nobenih sredstev.

Sodišče je nadalje navajalo, da bi si tožnik lahko našel priložnostno delo ali pridobil sredstva iz premoženja. Tožnik nima nobenega premoženja, vse nepremičnine so napisane na ime toženke in podjetja A. d.o.o., ki je izbrisano iz registra. Ko je toženka vložila predlog za razvezo zakonske zveze, je tudi vložil predlog na sodišče, da se mu na skupnem premoženju prizna delež ter da se mu vrnejo sredstva po posojilni pogodbi v višini 50.000,00 EUR. Toženka premoženje uporablja sama, z njo pa je bil tudi vse do leta 2022 v normalnih odnosih in mu nikoli ni povedala, da si želi razveze.

Da tožnik na naslovu toženke ne živi že od leta 2016, je toženka vedela, vendar je postopek odjave prebivališča sprožila šele leta 2022, ko mu je po SMS sporočila, da zahteva razvezo zakonske zveze. Z nepremičninami, ki predstavljajo skupno premoženje in niso le hiša, v kateri toženka živi, si slednja lahko pridobiva dodatna sredstva za preživljanje, saj jih verjetno daje v najem, sama pa tudi ni izkazala, da je hiša neurejena. Toženka z ničemer ni izkazala, da je pokojnina njen edini mesečni prihodek ter kolikšni so njeni mesečni odhodki.

Nenazadnje pa tožnik meni, da je upravičen vsaj do simbolične preživnine, saj je potrebno upoštevati minimalno socialno varnost oziroma preskrbljenost zakonca v bodoče. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, odločitev spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi oziroma sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj je tožnik že leta 2016 odšel iz Slovenije in je takrat očitno imel sredstva za preživljanje, njegova pasivnost pa ima posledico, da nima ali socialne pomoči ali denarnega nadomestila, tožnik pa tudi ni predložil zdravniških potrdil, iz katerih bi izhajalo njegovo slabo zdravstveno stanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je med pravdnima strankama prenehala zakonska zveza na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti I N 164/2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 350/2023 z dne 16. 5. 2023.

7. Namen plačevanja preživnine nepreskrbljenemu zakoncu po razvezi zakonske zveze je v tem, da se zakoncu zagotovi približno enak premoženjski in socialni standard kot v času zakonske zveze (103. člen Družinskega zakonika - nadaljevanju DZ).

8. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenjevalo premoženjsko stanje tožnika, in s tem predložen izpisek iz bančnega računa, iz katerega izhaja, da tožnik nima denarnih sredstev, vendar pa je na tem izpisku zabeleženo, da je bil opravljen prenos sredstev, kar kaže na to, da je na računu denarna sredstva imel.

9. Odločujoče v predmetni zadevi je dejstvo, da je tožnik že v letu 2016 zapustil Republiko Slovenijo in se vrnil v Turčijo, v tem času pa toženka za njega ni skrbela, saj slednjega tožnik ne zatrjuje. S tem pa se njegov premoženjsko stanje vse od 2016 do postopka razveze zakonske zveze v letu 2023 ni spremenilo. Prav tako ne drži, da tožnik v Sloveniji nima premoženja, nenazadnje sam navaja, da je sprožil postopke zoper toženko za ugotavljanje skupnega premoženja ter vračilo kredita v višini 50.000,00 EUR.

10. Glede na ugotovljeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožniku po razvezi zakonske zveze premoženjsko stanje ni poslabšalo, saj je nesporno, da od leta 2016 ne prebiva v Sloveniji, v tem času pa mu toženka nikoli finančno ni pomagala ter je tako za lastno preživljanje ves čas skrbel sam.

11. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ocenilo tudi premoženjsko stanje toženke, saj slednja prejema pokojnino v višini 709,15 EUR in se preživlja s skromnimi dohodki, stara je 75 let, onkološka bolnica ter tako nima sredstev še za preživljanje tožnika. V kolikor toženka neupravičeno uporablja njegov del premoženja, pa ima tožnik iz tega naslova druge zahtevke, ki jih kot sam navaja že uveljavlja.

12. Pritožba se nadalje zavzema, da naj sodišče tožniku prizna vsaj simbolično preživnino in mu s tem v prihodnosti zagotovi socialno varnost. Simbolična preživnina se zakoncu priznava v primerih, ko je izkazano, da bo v prihodnosti socialna varnost nekdanjega zakonca ogrožena 1 .

13. Tožnik že od leta 2016 živi v Turčiji in ni odvisen od toženke ter si je tako v tem času že zagotavljal oz. je imel dovolj časa, da se prilagodi na nove razmere in si zagotovi ekonomsko in socialno varnost. Tako tožnik ni izkazal, da je brez preživninske podpore toženke socialno ogrožen. Pred letom 2016 je bil zaposlen kot direktor podjetja, od leta 2016 pa do vložitve tožbe (6 let) pa se je preživljal v drugi državi. Tožnikove razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile, saj sta zakonca že daljše razdobje pred tem živela narazen in bila ekonomsko neodvisna drug od drugega. 2

14. Glede na dejstvo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev preživnine, s tem tudi ne izpolnjuje pogojev za "simbolično preživnino", zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (165. v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

1 VSL IV Cp 1430/2015 z dne 27. 5. 2015.

2 VSK sodba I Cp 394/2017 z dne 11. 4. 2007, II Ips 15/93 z dne 11. 2. 1993.