Supreme Court allows partial review regarding tax law violation after partial constitutional invalidation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed a review request against an administrative court decision that dismissed a taxpayer's claim to revoke a final tax assessment. The taxpayer argued that a previously unconstitutional tax provision, now partially invalidated by the Constitutional Court, created a material violation of tax law allowing the revocation of the final decision. The Court found the request partially justified because the specific legal question regarding the interaction between the invalid provision and the supervisory right is crucial for legal certainty and future practice, even though other grounds for review were not met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a(2) paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; Article 367c(3) of the Code of Civil Procedure: A review is permitted when a significant legal question concerning the interpretation of a supervisory right in light of a partial constitutional invalidation arises, provided the answer is objectively important for legal certainty and the uniform application of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre v primeru delne razveljavitve kaznovalne določbe iz četrtega odstavka 68.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) s 1. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-113/17 z dne 30. 9. 2020 (glede višine davčne stopnje, po kateri je dopustno z dohodnino obdavčiti nenapovedan dohodek) za (očitno) kršitev materialnega davčnega zakona, ki omogoča odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2, čeprav je ta postala pravnomočna pred delno razveljavitvijo zakona?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre v primeru delne razveljavitve kaznovalne določbe iz četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2 s 1. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-113/17 z dne 30. 9. 2020 (glede višine davčne stopnje, po kateri je dopustno z dohodnino obdavčiti nenapovedan dohodek) za (očitno) kršitev materialnega davčnega zakona, ki omogoča odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2, čeprav je ta postala pravnomočna pred delno razveljavitvijo zakona?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-01-49/2022-3 z dne 25. 4. 2022, s katero je davčni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe Finančne uprave Republike Slovenije iz leta 2017 po nadzorstveni pravici.
2. V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da odločitev sledi stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve X Ips 380/2012, po kateri mora biti pri kršitvi materialnega prava iz drugega odstavka 88. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) nujno podana očitnost kršitve. Poleg tega pa iz ustavne odločbe, na katero se sklicuje tožnik, U-I-113/17 ne izhaja, da bi Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila določba 68.a člena ZDavP-2 v neskladju z 28. členom Ustave, kot to trdi tožnik. Ustavno sodišče je z odločboU-I-113/17 ugotovilo poseg v procesne pravice davčnih zavezancev. To pa pomeni, da v nobenem primeru ni mogoče uporabiti nadzorstvene pravice v obravnavanem primeru, saj se drugi odstavek 88. člena ZDavP-2 nanaša izključno na napačno razlago materialnega predpisa, med katere neustavni posegi v procesne pravice ne sodijo. Pojasni, da z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati celotnega nabora kršitev do katerih bi lahko prišlo v prvostopenjskem postopku, ampak so razlogi izrecno določeni v zakonu. Za želeno polno varstvo svojih pravic bi moral tožnik vložiti pritožbo, česar pa ni storil.
3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa izpolnjeni, zato je predlagateljevemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije izpostavi pravno vprašanje, ki tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na to, da je za pravno varnost, predvsem pa za razvoj prava preko sodne prakse pomembno, da precizira in po potrebi ponovno pretehta svoja dosedanja stališča (predvsem iz sodbe X Ips 51/2016) glede razlage drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 v povezavi z ugotovljeno neustavnostjo zakonske določbe na kateri temelji izdana davčna odločba.
6. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem v procesni situaciji, kot je ta v obravnavanem postopku (ugotovljena kaznovalna narava obdavčitve), še ni ukvarjalo, zato je odgovor nanj objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Ker se torej v obravnavani zadevi odpira več pravnih vprašanj, odgovor na katera se nedvomno nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov, je Vrhovno sodišče glede v izreku navedenega vprašanja revizijo dopustilo. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.
7. Senat, naveden v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno.