Appeal dismissed; co-ownership agreement irrelevant to tort claim; significant possession change established by court.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment regarding a tort dispute over shared parking lot usage. The court found that the plaintiff was a co-owner prior to the defendant's obstruction and that the alleged co-ownership agreement was legally irrelevant and unenforced in practice. Consequently, the court upheld the finding that the defendant's installation of barriers constituted a significant change in possession status requiring compensation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); ko lastnik in motilno dejanje povzročilo znatno spremembo posestnega stanja, je dogovor med solastniki pravno nepomemben; pritožba o zlorabi zaupanja ni upoštevna.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
[JEDRO]
Ob ugotovitvi prvega sodišča, da je tožnica pred motilnim dejanjem 25. 10. 2022 souporabljala sporni del parkirišča in tako bila njegov soposestnik, je sklicevanje tožencev na zatrjevani dogovor med solastniki parkirišča o načinu njegove souporabe pravno nepomembno za odločitev v motenjskem sporu (razen tega je toženec izpovedal, da se ta dogovor ni izvajal).
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo tudi, da je motilno dejanje povzročilo znatno spremembo posestnega stanja, te ugotovitve pa posplošena pritožbena kritika ne more omajati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zaradi delnega umika tožbe postopek v tem obsegu ustavilo (I. točka sklepa). Toženi stranki je prepovedalo nadaljnje motenje soposesti tožeče stranke na parkirišču, ki leži na nepremičnini parcela št. 243/23 k. o. ... (II. točka). Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (III. točka). Odločilo je še, da tožena stranka nosi stroške postopka (IV. točka).
2. Zoper sklep se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne zahtevek iz II. točke ter naloži tožeči stranki, da tožencema povrne pravdne stroške. Toženca navajata, da je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni uporabilo določila 287. člena ZPP. Predlaganih dokazov prvo sodišče ni zavrnilo in v izpodbijanem sklepu ni navedlo, zakaj je tako postopalo. Toženca sta predlagala pregled USB ključka in fotografij prič A. A. in B. B., sodišče pa temu ni sledilo. Sodišče tudi ni upoštevalo predloga tožencev, da se opravijo poizvedbe pri družbi C., ali je zakoniti zastopnik tožnice podpisal dogovor med solastniki parkirišča o njegovi uporabi. Toženec s postavitvijo traku ni v ničemer motil tožnice v posesti dela parkirišča, ki je razviden iz fotografij. Iz njih je razvidno, da se je dalo za trakom parkirati, kar so potrdile tudi zaslišane priče. Tožnica je avtopralnico in del parkirišča kupila od toženca, ki ji je povedal, kakšen je dogovor med solastniki o uporabi parkirišča. Ni res, da se predlog o tem ni izvrševal v praksi. Tožnica je pridobila posest od toženca z zlorabo zaupanja, saj je toženec izvrševal dovoljeno samopomoč proti tožnici. Poleg tega je šlo za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki je predstavljala le neznatno oviranje izvrševanja tožničine posesti. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.
3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Toženca nista podala nobenih navedb in nista substancirala dokaznih ponudb v zvezi z USB ključkom priče A. A., fotografijami priče B. B. in poizvedbami glede listine B6 pri družbi C., saj nista pojasnila, katera pravno pomembna dejstva naj bi se z njimi dokazala. Ne glede na to, toženca do konca glavne obravnave tudi nista uveljavljala domnevne kršitve določb postopka zaradi neupoštevanja dokaznih predlogov (prvi odstavek 286.b člena ZPP), zato je neutemeljen pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi zaradi neuporabe 287. člena ZPP.
6. Prvo sodišče je prepričljivo ugotovilo, da sta toženca s postavitvijo stebrov s trakovi motila soposest tožnice na tem delu parkirišča, saj so te ovire oteževale parkiranje vozil tožničinih strank na parkirišču. Toženca sta te ovire očitno postavila prav zato, da bi strankam tožnice preprečevale souporabo tega dela parkirišča. Ravnanje tožencev je predstavljalo motilno dejanje, kar je prvo sodišče izčrpno pojasnilo, v razlogih izpodbijanega sklepa pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko te ugotovitve prvega sodišča.
7. Ob ugotovitvi prvega sodišča, da je tožnica pred motilnim dejanjem 25. 10. 2022 souporabljala sporni del parkirišča in tako bila njegov soposestnik, je sklicevanje tožencev na zatrjevani dogovor med solastniki parkirišča o načinu njegove souporabe pravno nepomembno za odločitev v motenjskem sporu (razen tega je toženec izpovedal, da se ta dogovor ni izvajal).
8. Trditve o tožničini pridobitvi soposesti z zlorabo zaupanja in dovoljeni samopomoči tožencev predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Prvo sodišče je pravilno ugotovilo tudi, da je motilno dejanje povzročilo znatno spremembo posestnega stanja, te ugotovitve pa posplošena pritožbena kritika ne more omajati.
9. Prvo sodišče je pravilno odločilo tudi v stroškovnem delu. Tožnica je umaknila restitucijski del zahtevka potem, ko sta toženca odstranila postavljene ovire in s tem izpolnila ta del zahtevka, zato sta toženca dolžna povrniti tožnici pravdne stroške tudi v tem delu (prvi odstavek 158. člena ZPP). Z obravnavanjem zahtevka glede verbalnega motenja ni bilo posebnih stroškov, ob tem pa je šlo za sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka, zato sta toženca dolžna povrniti tožnici celotne pravdne stroške (tretji odstavek 154. člena ZPP).
10. Toženca nista uspela s pritožbo, zato sta tožnici dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo z materialnimi stroški in DDV, odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru zamude sta toženca dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.