Supreme Court dismisses appeal regarding untimely filing of lawsuit against administrative order initiating public utility easement procedure.

I. Pritožba se zavrne in se I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa potrdi.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožnik ugotovitvi Upravnega sodišča, da je bila tožba zoper sklep o začetku postopka ustanovitve služnosti v javno korist vložena prepozno, obrazloženo ne nasprotuje. Večidel pritožbe predstavlja prepis tožbenih navedb, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist in ki na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe kot prepozne ne morejo vplivati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil tožbo zoper zoper sklep Upravne enote Kranj št. 352-4/2020-4 z dne 30. 1. 2020 o začetku postopka ustanovitve služnosti v javno korist na zemljišču s parc. št. 732/1 in 733, obe k. o. ..., v lasti tožnika do 1/1, za potrebe gradnje daljnovoda DV 2 X 110 kV Kamnik - Visoko (v nadaljevanju sklep o začetku postopka) in zoper odločbo istega upravnega organa št. 352-4/2020-33 z dne 28. 4. 2021 o ustanovitvi služnosti v javno korist.

2. Z izpodbijanim sklepom iz I. točke izreka je Upravno sodišče zavrglo tožbo zoper sklep o začetku postopka iz razloga po 2. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bila ta vložena prepozno. S sodbo iz II. točke izreka je tožbi zoper upravno odločbo z dne 28. 4. 2021 ugodilo, odločbo odpravilo in vrnilo zadevo organu, ki jo je izdal, v ponoven postopek.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep o zavrženju tožbe iz I. točke izreka vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V pritožbi opozarja, da je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 199/2017 z dne 18. 10. 2017 zavzelo stališče, da naj bi bila takšna tožba nedovoljena iz drugega razloga - ker gre za procesni sklep in ne za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Naj bo tako ali drugače, toženka je pritožniku z izpodbijanim sklepom o začetku postopka dejansko onemogočila razpolaganje z njegovim zemljiščem. To je hud poseg v lastninsko pravico, ki mora imeti zagotovljeno pravno sredstvo. Če stališče Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 199/2017 drži, bi moralo Upravno sodišče pritožniku dopustiti, da sklep o začetku postopka izpodbija hkrati z odločitvijo, s katero je bil postopek končan.

4. Toženka in stranska udeleženka na pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik ugotovitvi Upravnega sodišča, da je bila tožba zoper sklep o začetku postopka vložena prepozno, obrazloženo ne nasprotuje. Večidel pritožbe predstavlja prepis tožbenih navedb, 1 ki se nanašajo na (ne)ustreznost ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist in ki na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe kot prepozne ne morejo vplivati. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, da naj bi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 199/2017 ugotovilo, da je takšna tožba nedovoljena iz drugega razloga (ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu). Tudi če bi Upravno sodišče tožbo zoper sklep o začetku postopka zavrglo iz navedenega razloga iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, bi izid spora v konkretnem primeru ostal enak - pritožnikova tožba še zmeraj ne bi bila sposobna za vsebinsko obravnavo.

7. Od v pritožbi citiranega stališča iz 20. točke obrazložitve sklepa I Up 199/2017, da sklep o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice ni akt, ki bi bil lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ker zgolj naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki jih določa že sam zakon, je Vrhovno sodišče sicer odstopilo. Tako je v sklepu I Up 269/2024 z dne 11. 12. 2024 (12. točka obrazložitve) med drugim navedlo, da mora imeti lastnik nepremičnine, na katero se nanaša sklep o uvedbi razlastitvenega postopka oziroma postopka omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe, prav zaradi učinkov izdaje takega sklepa 2 možnost sodnega varstva za izpodbijanje zakonitosti izdaje tega sklepa. Če to stališče prenesemo na obravnavano zadevo, to pomeni, da je pritožnik imel zagotovljeno pravno sredstvo zoper sklep o začetku postopka in s tem za zatrjevani poseg v njegovo lastninsko pravico, a ga ni pravočasno izkoristil. Glede na navedeno je neutemeljen tudi pritožbeni ugovor, da bi moralo Upravno sodišče kršitve, povezane z izdajo sklepa o začetku postopka, upoštevati v okviru tožbe zoper odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist. Pritožnik bi slednjega tudi sicer lahko uveljavljal le v pritožbi zoper odločitev Upravnega sodišča v zvezi s to odločbo, za takšno pritožbo pa v obravnavanem primeru, ko je Upravno sodišče njegovi tožbi zoper odločbo z dne 28. 4. 2021 ugodilo, niti nima pravnega interesa.

8. Po obrazloženem in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Primerjaj strani tri do devet tožbe.

2 Med njimi zlasti zaradi posega v njegov lastninskopravni položaj (11. točka obrazložitve sklepa I Up 269/2024).