Supreme Court transfers case jurisdiction due to clerk's familial tie to opposing party causing impartiality doubts.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction of the case to a different district court upon the lower court's request. The lower court argued that the registry clerk, who is the stepdaughter of the opposing party, handles the file and has unrestricted access, creating reasonable doubts about impartiality. The Supreme Court agreed, citing the small size of the court and the intense daily interaction between staff and judges as aggravating factors that justify the transfer to ensure procedural fairness.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; 42. člen ZNP-1: When a court clerk is a close relative of a party, particularly in small courts where staff and judges interact intensively, this creates a reasonable doubt about impartiality, warranting a transfer of jurisdiction to another court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v D.
[JEDRO]
Dejstva, da je vpisničarka sodišča snaha nasprotnega udeleženca ter da opravlja dela in naloge vodje nepravdnega oddelka, zapuščinskega oddelka in nadomešča delavko na vložišču, pri čemer v njene delovne zadolžitve spada urejanje N spisa in druge v predlogu naštete zadolžitve, ter da ima neomejen dostop do N spisa v fizični in elektronski obliki N vpisnika, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča. Še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožna sodnica svétnica A. A. na Okrajnem sodišču v B. je na Vrhovno sodišče poslala predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
2. Navaja, da je vpisničarka sodišča C. C. snaha nasprotnega udeleženca in soseda predlagatelja. Na sodišču opravlja dela in naloge vodenja pravdnega oddelka, zapuščinskega oddelka in nadomešča delavko na vložišču. V njene delovne zadolžitve spada urejanje N spisa (ročno popisovanje prejetih vlog, njihovo vezanje, skrb za njihovo nahajališče), urejanje koledarja, odpravljanje pošte, vpisovanje procesnih dejanj v N vpisnik, delo s strankami v N zadevah in po potrebi opravljanje strojepisnih del. Neomejen dostop do N spisa v fizični obliki in elektronskega N vpisnika omogoča vpisničarki vpogled in možnost delovanja na tako imenovani "lastni" zadevi. Vsi zaposleni na tako majhnem sodišču, kot je Okrajno sodišče v B., so dnevno v stiku (torej tako podpisana sodnica, kot sodnica, ki jo nadomešča in drugi zaposleni). Tudi Okrajno sodišče v B.je mnenja, da je glede na dejstva, ki jih je sodnica opisala, podan tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navedena dejstva bi lahko predvsem pri strankah (pa tudi pri javnosti) povzročila dvom v korektnost vodenja postopka in nepristranskost sodišča. Ker N zadeve na Okrajnem sodišču v C. vodi sodnica, ki so ji v delo dodeljene tudi N zadeve na tem sodišču, in je zato v stiku tudi z imenovano delavko, pa sodišče še predlaga, da se za stvarno pristojno ne določi Okrajno sodišče v C.
3. Predlog je utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom o nepristranskosti vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.
5. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se pod pojem "drugega tehtnega razloga" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. 1 Za podobno situacijo (četudi zgolj za svaštvo) gre v obravnavani zadevi. Dejstva, da je vpisničarka sodišča snaha nasprotnega udeleženca ter da opravlja dela in naloge vodje nepravdnega oddelka, zapuščinskega oddelka in nadomešča delavko na vložišču, pri čemer v njene delovne zadolžitve spada urejanje N spisa in druge v predlogu naštete zadolžitve, ter da ima neomejen dostop do N spisa v fizični in elektronski obliki N vpisnika, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča. Še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
6. Vrhovno sodišče ob povedanem ocenjuje, da gre za tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Zato je predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v D.
1 Primerjaj npr. sklepe VS RS: I R 152/2024 z dne 2.10.2024, I R 60/2021 z dne 19. 5. 2021, I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.