Supreme Court dismisses review application for failure to specify legal issue and justify second instance error under ZPP 367.b(4).

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Vloženi predlog za dopustitev revizije po svoji vsebini bolj učinkuje kot argumentacijsko okleščena revizija, z izključnim poudarkom na drugačni razlagi materialnega prava in brez kakršnekoli umestitve zatrjevanih pravnih dilem v širši pravni kontekst. Predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter tudi ni na kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da predlog nasprotnega udeleženca v opisanih sklopih ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP) in zato izreka v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je mladoletno hčerko s sklepom z dne 15. 3. 2024 zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (nasprotnemu udeležencu), materi (predlagateljici) pa je naložilo plačevanje 300 EUR preživnine na mesec od 15. 3. 2024 dalje. Kar je predlagateljica zahtevala drugače (namestitev mladoletne hčerke v zavodsko oskrbo, skupno starševstvo in plačevanje 240 EUR preživnine na mesec od 26. 11. 2021 dalje) je sodišče zavrnilo. Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka, stroške izvedenca psihološke stroke v višini 2.648,94 EUR pa krijeta vsak do polovice. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 4. 9. 2024 pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pravočasen predlog za dopustitev revizije, saj naj bi šlo za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava prek sodne prakse.

3. Predlog v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, ni dovoljen, sicer pa predlog ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, 1 da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati v luči konkretnega primera. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku 2 in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva. 3

6. Nasprotni udeleženec sicer jedrnat predlog razdeli v tri sklope: prvega glede časovne obveznosti plačevanja preživnine, drugega glede višine preživnine in tretjega glede stroškov postopka, izrecnih revizijskih vprašanj pa ne predlaga v zvezi z nobenim od naštetih.

7. Vrhovno sodišče v zvezi z očitki o stroškovnih odločitvah sodišč pojasnjuje, da sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP revizija zoper tak sklep ni dovoljena, zato je predlog za dopustitev revizije ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v tem delu kot nedovoljenega zavrglo.

8. V preostalem delu pa predlog ni popoln. Zakonske zahteve in sodna praksa od predlagateljev sicer nujno ne terjajo oblikovanja vprašalne povedi, a mora biti sporno pravno vprašanje vseeno natančno in konkretno navedeno. V delu, ki se nanaša na višino preživnine, nasprotni udeleženec nasprotuje višini dosojenega zneska in vztraja, da je slednji občutno prenizek, Vrhovno sodišče torej lahko izlušči, da gre za vprašanje materialno pravne pravilnosti te odločitve. Iz predloga pa sploh ne izhaja očitek, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, temveč nasprotni udeleženec le na kratko polemizira s stališči sodišča prve stopnje. Ne zatrjuje, da konkretna odločitev odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča ali da te prakse sploh ni in je sodna praksa višjih sodišč neenotna, konkretnega primera namreč sploh ne poveže s sodno prakso, še manj pa utemelji občo pravno pomembnost.

9. V delu, ki se na nanaša na časovno obveznost plačevanja preživnine, nasprotni udeleženec smiselno zahteva, da Vrhovno sodišče odloči o vprašanju, ali bi morala predlagateljica plačevati preživnino že od vložitve predloga dne 8. 10. 2021 dalje, ali šele od dne izdaje sklepa, kot je odločilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa je to odločitev potrdilo. V uvodu sodišču druge stopnje očita, da se sklicuje na nepoznano sodno prakso, vendar pa sam ne navede nikakršne sodne prakse, ki bi takšni odločitvi nasprotovala, temveč le pavšalno zatrjuje, da se predlagateljico s takšno razlago "opraviči od kakršnekoli skrbi za lastnega otroka za obdobje kar dveh let in 5 mesecev". V preostalem delu obrazložitve predloga v tem sklopu odločitve sodišča druge stopnje sploh ne napada. Pavšalno vztraja, da naj bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča materialno (pravno) napačna v smislu določil Družinskega zakonika (DZ), ki pa jih sploh ne navede, moralno nesprejemljiva in v neskladju z mednarodnim pravom. Nasprotni udeleženec tudi v predlogu ne trdi, da bi zahteval plačilo preživnine od vložitve predloga dalje, slednjega sploh ni priložil, kršitev postopka pa ne zatrjuje. Vloženi predlog za dopustitev revizije po svoji vsebini zato bolj učinkuje kot argumentacijsko okleščena revizija, z izključnim poudarkom na drugačni razlagi materialnega prava in brez kakršnekoli umestitve zatrjevanih pravnih dilem v širši pravni kontekst.

10. Predlagatelj torej ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter tudi ni na kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da predlog nasprotnega udeleženca v opisanih sklopih ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in zato izreka v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

11. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024 in številne druge.

2 Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

3 Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023 in II DoR 141/2024.