Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep I U 1731/2022-9 ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.1731.2022.9 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit against regulatory order, allowing only appeal against decision.

Case Number UPRS Sklep I U 1731/2022-9
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit challenging an administrative order issued by the insurance regulator. The plaintiff argued the order violated procedural rules and failed to correctly identify the breach, but the court found the order was a mandatory directive requiring an internal objection rather than judicial review. Consequently, the court ruled that administrative law explicitly permits legal action only against the regulator's final decision, not against its intermediate orders.

Legislator headnote

AI generated

441. člen ZZavar-1; 463. člen ZZavar-1: Administrative orders issued by the supervisory authority are not subject to judicial review; the authority itself must handle objections to such orders.

Keywords

AI generated
administrative order judicial review insurance supervision procedural admissibility regulatory directive

Cited Legislation

AI generated
441. člen ZZavar-1
463. člen ZZavar-1
4. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu
2. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu
40. člen Zakona o upravnem sporu
25. člen Zakona o upravnem sporu

Cited Case Law

AI generated
sodba in sklep VSRS št. G 44/2011 z dne 10. 7. 2012
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V skladu s prvim odstavkom 441. člena ZZavar-1 je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe toženke, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 463. členom ZZavar-1 pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo kot takšno torej ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnik naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z odredbo o odpravi kršitev št. 0605-2/2022-7 z dne 19. 10. 2022 (1.) ugotovila, da tožnica krši določila Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1), saj njeni zastopniki, kljub temu da izvajajo svetovanje glede produktov slovenske podružnice tuje zavarovalnice (A.), v obvestilih navajajo in izjavljajo, da tega ne zagotavljajo; (2.) tožnici naložila, da odpravi to kršitev v postavljenem roku, in sicer tako da njeni zastopniki zavarovalcem pričnejo izročati obvestila skladno z zakonom ter z navedbami o svetovanju glede zavarovalnih produktov, ki jih prodajajo, tako da bo odraženo dejansko stanje o izvajanju tega svetovanja; (3.) tožnici nadalje naložila, da v roku predloži poročilo in dokazila o odpravi kršitev; (4) po pravnomočnosti odredila javno objavo informacij o kršitelju in kršitvi ter izreka ukrepa iz predmetne odredbe; ter (5.) naložila tožnici plačilo nadomestila v višini 1.050,00 EUR.

2. Tožnica je zoper cit. odredbo vložila ugovor, ki ga je toženka z odločbo o ugovoru št. 0605-2/2022-14 z dne 16. 11. 2022 zavrnila.

3. Tožnica vlaga tožbo zoper odredbo o odpravi kršitev 1 v zvezi z odločbo o ugovoru, in sicer jo izpodbija v celoti, tj. v 1. - 5. točki izreka. Sodišču predlaga, naj odredbo odpravi in s sodbo ugotovi, da tožnica pri distribuciji zavarovalnih produktov ni kršila zakona, oz. da postopek ustavi. Podredno sodišču predlaga, naj odredbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa zahteva povračilo stroškov sodnega postopka in postopka pred toženko, ki jih priglaša. V tožbi podrobno opisuje zatrjevane kršitve pravil postopka, nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter posledično zmotno uporabi predpisov, ki da jih je toženka zagrešila pri izdaji izpodbijane odredbe ter tudi odločbe o ugovoru.

4. Toženka odgovarja na tožbo ter predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov tožniku.

5. Tožba ni dopustna.

6. V skladu s prvim odstavkom 441. člena ZZavar-1 je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe toženke, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 463. členom ZZavar-1 pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo kot takšno torej ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnik naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se v zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 441. člena ZZavar-1, če sam ZZavar-1 ne določa drugače.

7. Tozadevno sodišče dodaja, da tožnica, četudi odredbo o odpravi kršitev poimenuje "izpodbijana odločba", s svojo tožbo povsem jasno izpodbija predmetno odredbo o odpravi kršitev, kot to izhaja iz 1., 2., 3. in nadaljnjih strani njene tožbe, prav tako pa to povsem decidirano zapiše tudi v svojem tožbenem zahtevku oz. predlogu (str. 3 in 4 tožbe), zato o tem ni nobenega dvoma. Na ta predlog je sodišče vezano (prvi odstavek 40. člena ZUS-1). Obenem pa je sodna praksa, da tožbe zoper odredbe niso dopustne, jasna in že več let ustaljena 2 , tudi zakonska podlaga v tej zvezi je že mnogo let nespremenjena (istovrstna so bila tudi določila predhodno veljavnega ZZavar, natančneje 282. in 311. člena), prav tako pa ima tožnica v tem upravnem sporu kvalificirano zastopstvo s strani pooblaščene odvetniške pisarne. Tudi toženka je tožnico v pravnem pouku svoje odločbe o ugovoru poučila o možnosti upravnega spora zoper odločbo; nasprotno pa je v izpodbijani odredbi v pravnem pouku izrecno podan napotek o možnosti vložitve ugovora po 463. členu ZZavar-1, zoper 4. točko izreka odredbe pa po 281. členu ZZavar-1. Tožnica je bila torej o načinu uveljavljanja svojih pravic po presoji sodišča ustrezno poučena, a kljub temu s tožbo izpodbija odredbo o odpravi kršitev.

8. Le zoper 5. točko izreka odredbe o odpravi kršitve, ki se nanaša na plačilo nadomestila v višini 1.050,00 EUR, je bila tožnica v pravnem pouku napotena na možnost vložitve tožbe pred Upravnim sodiščem, in sicer v roku 30 dni. Tožnica je tožbo v tem upravnem sporu, ki jo, kot rečeno, naperja (tudi) zoper 5. točko izreka izpodbijane odredbe o odpravi kršitev, vložila 16. 12. 2022, predmetna odredba pa ji je bila vročena 24. 10. 2022. Tako je tožba v tej zvezi prepozna in jo je v tem delu treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

9. O stroških je sodišče odločilo po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Op. sodišča: Ki jo sicer v nadaljnjem besedilu poimenuje kot "izpodbijano odločbo".

2 Prim. denimo sodbo in sklep VSRS št. G 44/2011 z dne 10. 7. 2012, tč. 5 obrazložitve ter opomba št. 1.