Administrative court dismisses lawsuit as time-barred due to filing after the 30-day statutory deadline expired.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Občina Hoče - Slivnica je z odločbo št. 12200-0018/2020-22 z dne 19. 1. 2024 zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo upravnega postopka izdaje dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne na območju občine Hoče - Slivnica, ki je bil končan z odločbo št. 12200-0018/2020-7 z dne 22. 10. 2020 (I. točka izreka) in odločila, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka). Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, katero je župan občine Hoče - Slivnica z odločbo št. 12200-0018/2020-25 z dne 11. 3. 2024 kot neutemeljeno zavrnil.

2. Tožeča stranka je dne 15. 4. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo.

3. Tožena stranka je dne 7. 6. 2024 predložila upravni spis.

K I. točki izreka sklepa

4. Tožba je prepozna.

5. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

6. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

7. Iz vročilnice, potrjene s podpisom tožeče stranke, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, katerega je sodišču posredovala tožena stranka, je razvidno, da je bila odločba župana občine Hoče - Slivnica št. 12200-0018/2020-25 z dne 11. 3. 2024 tožeči stranki vročena dne 12. 3. 2024. Tako je 30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1 in o katerem je bila tožeča stranka poučena s pravnim poukom izpodbijanega sklepa, začel teči naslednji dan, 13. 3. 2024 in se je iztekel 11. 4. 2024.

8. Tožeča stranka je tožbo vložila 15. 4. 2024, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko, kot izhaja iz poštnega žiga na pisemski ovojnici, v kateri je bila tožba poslana.

9. Glede na navedeno, sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

10. Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti najprej paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in 279. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov, s čimer je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena kontradiktornost postopka. 1

K II. točki izreka sklepa

11. Sodišče je zahtevek strank za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, saj v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.

1 Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.