Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on child protection costs despite inadequate reasoning.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na okoliščine konkretnega primera je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ne zgolj iz razloga, ker predlagatelj s predlogom ni uspel, marveč ob upoštevanju še drugih okoliščin, in sicer: predlagatelj v predlogu ni navedel bistveno drugačnih dejstev, ki bi utemeljevale obstoj spremenjenih okoliščin, ki so zakonska podlaga za spremembo odločitve o varstvu in vzgoji otrok, še posebej v luči odločilnih dejstev, ki so bila podlaga za odločitev o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki v postopku v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2022, ki je bil izdan manj kot leto pred vložitvijo predloga v tem postopku, in ob upoštevanju negativnih ravnanj predlagatelja, kot jih ugotovila izvedenka v prejšnjem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu delno povzelo. Ob vrednotenju vseh teh okoliščin ni nobenega dvoma, da je bil predlog nepotreben, zato je odločitev sodišča prve stopnje (tudi) glede odločitve o stroških postopka pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da se sklep II N 300/2020 z dne 11. 7. 2022 spremeni tako, da se mladoletna otroka dodelita njemu v varstvo in vzgojo, da se določijo stiki nasprotne udeleženke z otrokoma, da je nasprotna udeleženka dolžna mesečno plačevati preživnino za oba otroka v skupnem znesku 390,00 EUR, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za prešolanje otrok, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti polovico skupnih stroškov postopka (I). Sklenilo je, da je predlagatelj dolžan stroške postopka nasprotne udeleženke v višini 827,96 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu - namen Bpp, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II), da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v višini 10,80 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje (III).

2. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeležencev, dopisa šole, poročila CSD in ostalih listin ugotovilo, 1 da je pri nasprotni udeleženki dobro poskrbljeno za vse življenjske potrebe otrok, da je v največjo korist otrok, da ostaneta v varstvu in vzgoji pri nasprotni udeleženki, s predlagateljem pa ohranjata redne stike, da je predlagatelj večinoma navajal dejstva, ki so bila upoštevana že ob izdaji prejšnjega sklepa, ki je temeljil na mnenju izvedenke klinične psihologije, da predlagatelj ni izkazal spremenjenih okoliščin. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 101. člena ZNP-1 predlagatelju naložilo, iz razloga, ker v postopku ni uspel, da je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v korist proračuna RS, ker je bila nasprotni udeleženki z odločbo Bpp 700/2023 z dne 16. 10. 2023 za postopek dodeljena brezplačna pravna pomoč in da mora plačati nasprotni udeleženki stroške, ki so ji nastali s prihodom na sodišče v višini 10,80 EUR.

Povzetek pritožbenih navedb

3. Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da odločitev v II. in III. tč. sklepa spremeni tako, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

4. Odločitev v izpodbijanem delu je v nasprotju z določbami ZNP-1. V ZNP-1 velja pravilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Sodišče je odločitev utemeljilo na podlagi 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. Sodišče bi moralo tako odločitev vsebinsko utemeljiti, česar pa ni storilo, s tem je zgrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Sodišče bi pri odločitvi moralo upoštevati, da je predlagatelj zasledoval največje koristi otrok, da predloga ne bi vložil, v kolikor bi menil, da sta otroka pri nasprotni udeleženki varna in da nasprotna udeleženka lahko poskrbi za njuno največjo korist. Sodišče v postopku ni postavilo izvedenca, ni opravilo razgovora z otrokoma, kot je predlagal predlagatelja. V kolikor predlagatelj s svojimi navedbami in dokazi sodišča ni uspel prepričati v utemeljenost predloga, to ne pomeni, da je postopek vodil zaradi uresničevanja lastne koristi, ker predlagatelj vedno ravna in zasleduje le koristi otrok.

Glede utemeljenosti pritožbe

6. Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

7. Sodišče prve stopnje je skopo obrazložilo razloge, na podlagi katerih je sprejelo odločitev, da je predlagatelj dolžan kriti stroške postopka nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno sklicevalo na prvi odstavek 40. člena ZNP-1 in 101. členom ZNP-1, pri tem pa se je opredelilo le glede predlagateljevega neuspeha v postopku, ne pa do vseh drugih okoliščin, ki so normativna podlaga za presojo, ko se odloča o stroških v postopkih za varstvo koristi otroka. 101. člen ZNP-1 določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. Glede na okoliščine konkretnega primera je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ne zgolj iz razloga, ker predlagatelj s predlogom ni uspel, marveč ob upoštevanju še drugih okoliščin in sicer: predlagatelj v predlogu ni navedel bistveno drugačnih dejstev, ki bi utemeljevale obstoj spremenjenih okoliščin, ki so zakonska podlaga za spremembo odločitve o varstvu in vzgoji otrok, še posebej v luči odločilnih dejstev, ki so bila podlaga za odločitev o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki v postopku II N 300/2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1007/2020 z dne 11. 7. 2022, ki je bil izdan manj kot leto pred vložitvijo predloga v tem postopku, in ob upoštevanju negativnih ravnanj predlagatelja, kot jih ugotovila izvedenka v prejšnjem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu delno povzelo. Ob vrednotenju vseh teh okoliščin ni nobenega dvoma, da je bil predlog nepotreben, zato je odločitev sodišča prve stopnje (tudi) glede odločitve o stroških postopka pravilna.

Odločitev pritožbenega sodišča

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog predlagatelja, da se v postopku postavi izvedenec klinične psihologije.