Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after prior favorable ruling on same request.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's administrative lawsuit because the legal interest required for the proceeding no longer existed. The plaintiff had previously filed a request for free legal aid for the same matter, which was rejected by the defendant, and the court had already ruled in his favor in a separate case regarding that specific rejection. Since the court had already ordered a new procedure for the identical request, the plaintiff could no longer improve his legal position by challenging the new rejection, rendering the lawsuit inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 36. člen 1. odstavek 1.; Legal interest in an administrative lawsuit exists only if a potential success would improve the applicant's legal position regarding the act being challenged; the court must ensure this interest persists throughout the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S sklepom, št. Bpp 471/2024 z dne 17. 5. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), je toženka zavrgla prošnjo tožnika z dne 18. 4. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zadevi I K 42661/2022 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 42661/2022. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prošnjo zavrgla po 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker se je o isti zadevi oziroma o istem zahtevku tožnika že vodil postopek dodelitve BPP, in je bilo o zahtevku, za katerega tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP (tudi) v predmetni zadevi, to je za pravno svetovanje in zastopanje pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zadevi I K 42661/2022 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 42661/2022, že odločeno in sicer tako, da je bila tožnikova prošnja zavrnjena z odločbo, št. Bpp 333/2024 z dne 28. 3. 2024.
2. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot navaja, jo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu dodeli zaprošeno BPP; podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Tožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.
K I. točki izreka:
4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
5. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali tožnik izkazuje pravni interes za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu. Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
6. Navedeno v obravnavani zadevi ni podano. Tukajšnje sodišče je namreč v upravnem sporu III U 71/2024 presojalo zakonitost odločbe iste toženke, št. Bpp 333/2024 z dne 28. 3. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja z dne 19. 3. 2024 za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zadevi I K 42661/2022 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 42661/2022 z dne 7. 2. 2024, torej prošnja za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo ter v enakem oziroma za tožnika (glede na čas vložitve prošnje za dodelitev BPP) potencialno ugodnejšem obsegu BPP, kot to izhaja iz obravnavane prošnje za dodelitev BPP. Sodišče je s sodbo, št. III U 71/2024-6 z dne 20. 11. 2024, tožbi ugodilo, odločbo z dne 28. 3. 2024 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.
7. Z navedenim je sodišče tožnika seznanilo z dopisom z dne 20. 11. 2024. Obenem ga je tudi seznanilo s presojo sodišča, da tožnik v predmetnem upravnem sporu ne izkazuje (več) pravnega interesa, glede na vsebino obravnavane prošnje za dodelitev BPP ter upoštevajoč, da toženka o prošnji z enako vsebino, ki je bila vložena pred obravnavano prošnjo, ponovno odloča na podlagi zgoraj navedene sodbe tukajšnjega sodišča. Tožnika je tudi seznanilo z namero, da bo obravnavano tožbo zavrglo ter mu omogočilo, da se o vsem navedenem izjavi v roku 8 dni, tudi v luči (primarnega) tožbenega predloga v obravnavani zadevi. Tožnik se na poziv sodišča v postavljenem roku, ki se je iztekel 2. 12. 2024, pa vse do izdaje tega sklepa, ni odzval.
8. Ker si tožnik z vloženo tožbo ne more (več) izboljšati pravnega položaja, jo je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
9. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj gre za procesno odločitev in je tožnika pred izdajo sklepa seznanilo z dejansko podlago in pravno presojo zadeve.
10. Ker je tožnik v tožbi predlagal, da o njej odloči Upravno sodišče v Ljubljani, sodišče še pojasnjuje, da je krajevna pristojnost upravnega sodišča določena z zakonom, v 9. členu ZUS-1. Tožnik se je ob vložitvi tožbe nahajal v ZPKZ Koper, izpodbijano odločbo pa je izdalo Okrožno sodišče v Kopru, zato je na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 9. člena ZUS-1 za odločanje o predmetni tožbi pristojen zunanji oddelek Upravnega sodišča v Novi Gorici.
K II. točki izreka:
11. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.