Administrative court dismisses lawsuit for lack of legal interest after underlying administrative act became final.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik je predmetno tožbo oddal priporočeno na pošto dne 5. 8. 2024, torej po tem, ko je postal sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024 že pravnomočen. S tem je tožnikova potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP. Tudi, če bi v tem sporu uspel, bi se odločitev nanašala na dodelitev BPP v zadevi, ki je že pravnomočno končana, torej tožnik ne bi mogel v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP 10. 6. 2024 prejel prošnjo tožnika za dodelitev nujne ali izjemne BPP v zgoraj navedeni zadevi. V njej je navedel, da je vse premoženje in podjetje izgubil v postopkih, v katerih je sodeloval duševno bolan in brez denarja za odvetnika. Kot žrtev poplav in rubežev izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev. Prosi za dodelitev nujne BPP, da se bo lahko pritožil zoper sklep I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP ter pojasnjuje, da je potrebno presoditi izpolnjenost objektivnega kriterija za dodelitev BPP tudi v primeru izjemne BPP. Organ za BPP ugotavlja, da je sodišče s sklepom, ki ga želi tožnik izpodbijati, zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki se je vodil pod opr. št. I U 571/2022 in v katerem je sodišče s sklepom I U 571/2022-43 z dne 24. 5. 2022 tožnikovo tožbo kot nedovoljeno zavrglo. Glede na navedeno tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi s postopkom, ki je bil zaradi pomanjkanja pravnega interesa končan s sklepom o zavrženju, zato bi bila dodelitev BPP v tem primeru v nasprotju z namenom BPP. Organ za BPP je zato tožnikovo prošnjo štel kot očitno nerazumno in jo na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil.

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri zatrjuje kršitev pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Navaja, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Tožnik zaradi znane vsesplošne finančne obremenitve in posledične nevzdržne socialne duševne stiske, pravice do sodnega varstva ne more uresničiti že od leta 1995 dalje. Dne 4. 8. 2023 je v poplavah izgubil ali mu je bilo uničeno še vse premično premoženje, ki mu je ostalo. Navedenih nevzdržnih ekonomskih in psihičnih razmer tožena stranka ne upošteva in posledično tožniku krati pravico do BPP, ustavno varovanih pravic in pravic iz 6. in 13. člena EKČP. Izpodbijana odločba krati tožniku pravico do izjemne BPP. Zahteva opravo glavne obravnave, na kateri naj sodišče zasliši tožnika, njegovo skrbnico, predsednico Okrajnega sodišča v ... A. A., sodnico B. B. ter psihiatra C. C. Sodišče naj opravi ogled gospodarske in poplavne škode. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP oziroma podrejeno naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta interes se odraža tako, da bi morebitna ugoditev tožbi za tožnika pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

7. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024. Iz podatkov vpisnika tukajšnjega sodišča izhaja, da je sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024 postal pravnomočen dne 25. 6. 2024.

8. Tožnik je predmetno tožbo oddal priporočeno na pošto dne 5. 8. 2024, torej po tem, ko je postal sklep tukajšnjega sodišča I U 571/2022-12(k) z dne 31. 5. 2024 že pravnomočen. S tem je tožnikova potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njegov pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP. Tudi, če bi v tem sporu uspel, bi se odločitev nanašala na dodelitev BPP v zadevi, ki je že pravnomočno končana, torej tožnik ne bi mogel v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.

9. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže med drugim tudi, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V konkretnem primeru po povedanem tožnik ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Pravni interes pa predstavlja eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

10. Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da si tožnik s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.