Administrative court dismisses lawsuit due to unverified plaintiff signature causing procedural defect.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because the signature on the complaint was deemed unverified, rendering the document procedurally defective. The court observed inconsistent signatures across multiple documents and ordered the plaintiff to submit a notarized version within eight days, which she failed to do. Consequently, the court rejected the complaint as incomplete under the Administrative Procedure Act and the Administrative Dispute Act.
Legislator headnote
AI generatedČetrta odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1; Če sodišče dvomi v pristnost podpisa tožbe in tožba ostane nepopolna po določenem roku, jo zavrne kot nepopolno.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnice na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), zato je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti (prvi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Če vložnik vloge ne popravi tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP mora vložnik vlogo podpisati. Če sodišče dvomi v pristnost take vloge, lahko s sklepom odredi, naj se predloži vloga z overjenim podpisom.
2. Po pregledu tožbe je sodišče podvomilo v pristnost tožničinega podpisa na tožbi. Iz tožbe (zap. št. 1), njene dopolnitve (zap. št. 4), prve pripravljalne vloge (zap. št. 10) in druge pripravljalne vloge (zap. št. 15) je namreč že na prvi pogled očitno, da je podpis tožnice na vsakem od naštetih dokumentov drugačen.
3. Glede na navedeno je sodišče tožnici s sklepom z dne 9. 8. 2024 naložilo, naj v roku 8 dni od njegovega prejema predloži tožbo, na kateri bo njen podpis notarsko overjen, na podlagi česar bo moč odpraviti izpostavljene nejasnosti, sicer bo sodišče štelo, da njena tožba ni primerna za obravnavo in jo bo kot nepopolno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
4. Iz vročilnice v sodnem spisu izhaja, da je bil zgoraj cit. sklep tožnici vročen 20. 8. 2024. Osemdnevni rok, ki je bil določen s sklepom, se je tako iztekel 28. 8. 2024, vendar tožnica v tem roku in tudi do dneva izdaje tega sklepa sodišču ni posredovala tožbe z overjenim podpisom, saj na poziv sodišča ni niti odgovorila. To pomeni, da je tožba, ki je bila od same vložitve neprimerna za obravnavo, neprimerna ostala tudi po pozivu sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnice na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.
5. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.