Appeal dismissed; joint liability for costs must be explicit in judgment, not presumed.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Drugi in tretji toženec sama nosita svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sodbe VII Pg 392/2015 z dne 7. 6. 2022 odločilo: " Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške, in sicer prvo toženki v višini 8.745,53 EUR, drugo in tretje tožencu pa v višini 21.335,12 EUR, vse v roku 15 dni od prejema drugopisa te sodne odločbe. "

2. Drugi in tretji toženec sta 27. 9. 2022 vložila predlog za popravo sodbe, in sicer tako, da se bo v II. točki izreka glasila: " Tožeči stranki sta nerazdelno dolžni povrniti toženim strankam pravdne stroške, in sicer prvo toženki v višini 8.745,53 EUR, drugo in tretje toženi stranki pa v višini 21.335,12 EUR, vse v roku 15 dni od prejema drugopisa te sodne odločbe. "

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog drugega in tretjega toženca z dne 27. 9. 2022 za izdajo popravo sodbe zavrnilo.

4. Drugi in tretji toženec sta zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlagata, da njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlogu za popravo sodbe ugodi, podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevata tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

7. Pritožnika trdita, da sta že v odgovoru na tožbo zahtevala, da sodišče "naloži tožnikom kot solidarnim zavezancem povrnitev pravdnih stroškov". Sodišču prve stopnje očitata, da ni jasna vsebina II. točke izreka, saj iz njega ni razvidno, da sta dve tožnici, ki sta stroške dolžni povrniti solidarno.

8. Drži pojasnilo sodišča v izpodbijanem sklepu, da pravdni postopek temelji na konceptu dveh strank. To sta tožeča stranka in tožena stranka. Tudi kadar na tožeči ali toženi strani nastopa več oseb, sta pravdni stranki še vedno samo dve. Če na eni ali drugi strani v pravdi nastopa več oseb, potem posamezne osebe imenujemo prvi tožnik (prva tožnica), drugi tožnik (druga tožnica) oziroma prvi toženec (prva toženka), drugi toženec (druga toženka) in tako naprej. Vendar pritožnika utemeljeno opozarjata, da se navedenega sodišče prve stopnje pri poimenovanju tožnic v izreku o odmeri pravdnih stroškov ni držalo. Ker je v izreku o odmeri stroškov uporabilo izraz "tožeča stranka", iz njega ni razvidno, da na tožeči strani nastopata dve tožnici.

9. 161. člen ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov. Če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti. Prav to pa želita doseči pritožnika, ko predlagata, da se odločitev glede povračila stroškov spremeni na način, da se v izreku določi, da je obveznost tožnic glede povračila pravdnih stroškov tožencem solidarna. Ker sodišče prve stopnje ne v obrazložitvi ne v izreku sodbe ni odločilo o tem, kako se tožnici kot sospornici obsodita na povračilo odmerjenih pravdnih stroškov, pritožnika uveljavljata kršitev, ki je ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.

10. Glede na vse navedeno pogoji za izdajo popravnega sklepa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo drugega in tretjega toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (tretja alineja 365. člena ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Drugi in tretji toženec s pritožbo nista uspela, zato sama nosita svoje pritožbene stroške.