Court allows appeal against partial tax waiver, ruling correct tax rate applies to procedural appeals.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance court's partial waiver of litigation fees, voiding the decision requiring payment of the remaining balance. The appellant argued that the first court arbitrarily denied full tax exemption despite statutory provisions, while the lower court had misapplied the fee schedule. The court found the first instance erred by using the wrong tariff rate for a procedural appeal and, bound by the principle of non-aggravation, upheld the already granted partial exemption.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah; Zakon o pravdnem postopku: When a court incorrectly calculates litigation fees for a procedural appeal by misapplying the tariff, the appellate court must void the erroneous portion while preserving any already granted fee waivers to prevent aggravation of the appellant's position.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se II., III. in IV. točka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razveljavijo.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi je toženec pritožbo podal zoper procesni sklep, in sicer sklep o nadaljevanju postopka, ki ne predstavlja odločitve o samem zahtevku. Postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka ni posebej taksiran, prav tako pa tudi ni določeno, da je takšna pritožba takse prosta. Posledično je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženca delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, in sicer v višini 337,50 EUR (I.). V preostalem delu je njegov predlog zavrnilo (II.) in odločilo, da je dolžan preostali del sodne takse v višini 337,50 EUR poravnati v 10-ih mesečnih obrokih po 33,75 EUR. Določilo je, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo toženec prejel po pravnomočnosti sklepa. Če bo s plačilom posameznega obroka zamudil, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še neplačani obroki (III.). Neplačane obroke bo sodišče prisilno izterjalo (IV. ).
2. Zoper II. točko sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku 1 pritožuje toženec. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je stališče sodišča, da razpolaga s tolikšnimi sredstvi, da ni upravičen do celotne oprostitve taksne obveznosti, zmotno. Citira zakonske določbe Zakona o sodnih taksah 2 in izpostavlja, da zakon ne določa pogojev za delno oprostitev. Gre za pravno praznino, ki jo je sodišče zapolnilo z arbitrarnimi razlogi. Materialnopravne podlage za odločitev sodišča ni, posledično je tudi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Ker v sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka. S plačilom sodne takse bi bila občutno zmanjšana toženčeva sredstva za preživetje, kar pa skladno z 22., 23. in 25. členom Ustave RS ne sme biti ovira za pošteno sojenje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da čeprav toženec izrecno navaja, da se pritožuje le zoper II. točko izreka sklepa, pritožba vsebinsko oporeka tudi obročnemu plačevanju sodne takse (III. in IV. točki izreka). Nenazadnje se toženec zavzema za celotno taksno oprostitev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu slednjega je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sodno takso nepravilno odmerilo.
5. Čeprav v sklepu ni izrecno navedeno je iz spisovnih podatkov in ocenjene vrednosti spora jasno, da je sodišče pri odmeri sodne takse za pritožbeni postopek v višini 675,00 EUR zmotno uporabilo tarifno številko 1121 ZST-1. Slednja ureja postopek na splošno, in sicer odmero sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa je toženec pritožbo podal zoper procesni sklep, in sicer sklep o nadaljevanju postopka, ki ne predstavlja odločitve o samem zahtevku. 3 Postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka ni posebej taksiran, prav tako pa tudi ni določeno, da je takšna pritožba takse prosta. Posledično je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Ta znaša 33,00 EUR.
6. Skladno s 359. členom ZPP je pritožbeno sodišče vezano na to, da odločitve ne sme spreminjati v pritožnikovo škodo. Zato v I. točko sklepa, ki predstavlja (delno) ugodilni in pritožbeno neizpodbijani del sklepa, ni poseglo. V posledici navedenega, odločitev, da je toženec oproščen plačila sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 337,50 EUR, zajema tudi pravilno odmerjeno sodno takso v višini 33,00 EUR. To pomeni, da je plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka (de facto) oproščen.
7. Po povedanem je pritožbeno sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
8. Odločitev o toženčevih stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).
1 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
2 Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1.
3 Tako tudi sodna praksa, glej VSL I Cpg 843/2014, VSL I Cp 322/2023, idr.