Appeal dismissed; court cannot review factual accuracy of final traffic penalty decisions in license revocation proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a decision to revoke the validity of a foreign driver's license due to accumulating 18 penalty points. The appellant argued they did not commit the traffic violations because they were at work and the vehicle was driven by their wife. The court ruled that this specific administrative proceeding only examines whether the threshold of penalty points was met by final, legally binding decisions, not the factual correctness of those underlying penalties. Consequently, the court could not re-evaluate the facts of the original traffic offenses or the appellant's employment status.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 22. člena Zakona o prekrških; osmi odstavek 22. člena Zakona o prekrških: In administrative proceedings for license revocation are limited to verifying the accumulation of points from final decisions; courts cannot review the factual accuracy or legality of the underlying penalty decisions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
[JEDRO]
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Tako v predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec prekrška tega dne ni storil, ker je bil takrat v službi (v dokaz je priložil tudi izpis mesečne prisotnosti na delu) in je avto v času storitve prekrška vozil njegova žena A. A. Takšne navedbe se namreč nanašajo na dejansko stanje prekrška, v katerega pa v predmetnem postopku vsled zgoraj navedenemu, ni mogoče posegati oziroma ga izpodbijati, ker je o zgoraj navedenih prekrških že bilo pravnomočno odločeno.
Prav tako v predmetnem postopku ni relevantno, da storilec dela v B. B. d. d. in da potrebuje vozniško dovoljenje zaradi vožnje v službo, saj to niso okoliščine, ki bi lahko privedle do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Storilec pa bo še vedno imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v roku in na način, kot je bil poučen v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 27.8.2024 za dobo 1 leta ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper sklep se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po členu 154 Zakona o prekrških (ZP-1). Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 11.9.2024 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 19 KT, ki so mu bile kot vozniku motornega vozila B kategorije izrečene s plačilnim nalogom PPP Maribor, št. 5000003119018 z dne 17.10.2023, ki je postal pravnomočen dne 28.10.2023 (5 KT), z odločbo o prekršku Skupne občinske uprave občin Gorenjske, št. 06113-1664/2024-3 z dne 7.8.2024, ki je postala pravnomočna dne 21.8.2024 (5 KT) in s plačilnim nalogom PPP Maribor, št. 5030102712949 z dne 29.8.2024, ki je postal pravnomočen dne 11.9.2024 (9 KT). Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, mu je sodišče prve stopnje, v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 ter osmim odstavkom 22. člena ZP-1, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekrške, s katerimi je dosegel in presegel predpisano število KT, in sicer za dobo enega leta.
5. Upoštevajoč tretji in osmi odstavek 22. člena ZP-1 je sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk, dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta.
6. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (oz. za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije) ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk. V primeru, če so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Tako v predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec prekrška tega dne ni storil, ker je bil takrat v službi (v dokaz je priložil tudi izpis mesečne prisotnosti na delu) in je avto v času storitve prekrška vozil njegova žena A. A. Takšne navedbe se namreč nanašajo na dejansko stanje prekrška, v katerega pa v predmetnem postopku vsled zgoraj navedenemu, ni mogoče posegati oziroma ga izpodbijati, ker je o zgoraj navedenih prekrških že bilo pravnomočno odločeno.
Prav tako v predmetnem postopku ni relevantno, da storilec dela v B. B. d. d. in da potrebuje vozniško dovoljenje zaradi vožnje v službo, saj to niso okoliščine, ki bi lahko privedle do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Storilec pa bo še vedno imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v roku in na način, kot je bil poučen v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.