Appeal dismissed; joint guarantor's claim of full debt repayment in main bankruptcy is rejected as unprivileged.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Niso utemeljene pritožbene navedbe o celotnem poplačilu upnikove terjatve (na podlagi sporne kreditne pogodbe, po kateri se je dolžnik zavezal kot solidarni porok) v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da so imele v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom vse zavarovane upnikove terjatve od preizkusa terjatev dalje enoten status, celoten znesek upnikovih terjatev (1.756,611,55 EUR) torej predstavlja terjatve istega reda. Obrazložilo je tudi, da iz listin ne izhaja, da bi bila terjatev po sporni kreditni pogodbi privilegirana na način, da bi morala biti prednostno poplačana. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz izjave stečajne upraviteljice ne izhaja, da je bila terjatev po sporni kreditni pogodbi v celoti poplačana, ampak da je bila v razdelitvi (le) upoštevana. Glede na navedeno dolžnik nima prav, da bi se morala v stečajnem postopku najprej poplačati upnikova terjatev na podlagi sporne kreditne pogodbe, njegovo sklicevanje na drugi odstavek 287. člena OZ v zvezi s tem pa je neutemeljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka z dne 22. 5. 2019 (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške pa šteje kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Uveljavlja, da je upnik v stečajnem postopku v celoti prejel poplačano terjatev, ki je predmet izvršbe. Dolžnik ni bil v stečajnem postopku glavnega dolžnika, v katerem je imel upnik priznano zavarovano terjatev (v skupni višini) 1.7567.611,55 EUR (pravilno 1.756.611,55 EUR), zato ni imel vpliva na odločitev stečajne upraviteljice.

Odločilno je, da iz izjave stečajne upraviteljice izhaja, da je bila terjatev po pogodbi št. 1533738 poplačana. Iz odgovora stečajne upraviteljice izhaja, da je upnik prejel znesek 356.002,90 EUR in da je v razdelitvi upoštevana terjatev iz izvršbe, za katero je dolžnik dal poroštvo. To pomeni, da je bila terjatev, za katero je dolžnik dal poroštvo, v celoti poplačana. Ker je bila razdelitev posebne stečajnega mase glavnega dolžnika potrjena s sklepom sodišča z dne 18. 4. 2019, zavezuje tudi v tem izvršilnem postopku. Tega sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo.

Morali bi šteti, da je bila z zneskom 356.002,90 EUR plačana terjatev, zavarovana na nepremičninah parc. št. 457/8 in 457/33, obe k. o. ..., pri katerem zavarovanju gre tudi za zavarovanje terjatev po pogodbi št. 1533738, iz katere upnik terja poplačilo v tem izvršilnem postopku. Čeprav gre za priznan skupen znesek prijavljenih terjatev po vseh kreditnih pogodbah, se poplačajo naprej tiste terjatve, ki so bile zavarovane s hipoteko na nepremičnini ob prodaji nepremičnine in glede na vrstni red zavarovanja terjatve. Ker je šlo v stečajnem postopku za prodajo nepremičnin, na katerih je bila vpisana hipoteka, za terjatev upnika in ker je bila terjatev zavarovana tudi po pogodbi št. 1533738, ni dvoma, da je terjatev po sporni pogodbi v celoti poplačana.

Drugačna razlaga je v nasprotju z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in pomenom zavarovanja denarne terjatve na nepremičnini. Iz zneska 395.923,10 EUR se upnik ne more poplačati za terjatve, ki niso bile zavarovane na istih nepremičninah in s kasnejšim datumom zavarovanja. Sodišče prve stopnje napačno razlaga drugi odstavek 287. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v smislu zapadlosti terjatve in bi moralo upoštevati vrsti red glede na datum zavarovanja terjatve oziroma njenega nastanka.

Navaja še, da se ne strinja, da je maksimalna hipoteka varovala upnikove terjatve in ne le terjatev po kreditni pogodbi št. 1533738. Sodišče prve stopnje (in tudi pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu) ni upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani (s sodbo P 1485/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1312/2016) zahtevek upnikovega pravnega prednika za plačilo zneska 561.939,42 EUR pravnomočno zavrnilo, maksimalna hipoteka pa ni neposredno izvršljiva. Ker znesek 561.939,42 EUR zajema tudi znesek terjatve po kreditni pogodbi št. 1533738, izvršilno sodišče nima pravice posegati v pravnomočno zavrnjen zahtevek. Na res iudicato je sodišče prve stopnje vezano po uradni dolžnosti, zato ne gre za ugovorno prekluzijo. Izvršilni postopek se je začel pred uvedbo stečajnega postopka podjetja A. d. o. o. (v nadaljevanju glavnega dolžnika) in upnik terja v tem izvršilnem postopku glavnico v znesku 95.387,60 EUR in ne v višini z maksimalno hipoteko zavarovano terjatev. Pri sporni nepremičnini (parcela 250/5 k. o. ...) je bila ustanovljena maksimalna hipoteka v višini 187.781,67 EUR po pogodbi o zastavi z dne 25. 9.2021. Dolžnikov ugovor je utemeljen po 8. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ) vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora po izteku roka.

6. Po prvem odstavku 56. člena ZIZ dolžnik lahko vloži ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po drugem odstavku 56. člena ZIZ mora dolžnik v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, sodišče pa zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja:

- sodišče prve stopnje je na upnikov predlog dovolilo predlagano izvršbo s sklepom In 416/2014 z dne 22. 8. 2014, ki je postal pravnomočen 20. 9. 2017; izvršba je bila dovoljena na podlagi Notarskega zapisa SV ... z dne 20. 3. 2013 in Kreditne pogodbe št. 1533738 z dne 15. 3. 2013 (pravilno 5. 3. 2013; v nadaljevanju sporna kreditna pogodba);

- dolžnik se je po sporni kreditni pogodbi zavezal kot solidarni porok za plačilo obveznosti glavnega dolžnika za terjatev v znesku glavnice 87.000 EUR, upnik pa je terjatev zavaroval z ustanovitvijo zastavne pravice na premoženju glavnega dolžnika (to so nepremičnine z ID znaki: parcele XXX 457/8, XXX 457/33 in XXX 467) in tudi z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (ID znak: parcela XXXX 250/5). Na dolžnikovi nepremičnini je že bila ustanovljena maksimalna hipoteka v znesku 187.781,67 EUR na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnine z dne 25. 9. 2001;

glede stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom:

- v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, ki je bil uveden 11. 4. 2016 s sklepom St 5089/2015, je upnik iz naslova sporne kreditne pogodbe priglasil ločitveno pravico na nepremičninah glavnega dolžnika z ID znakoma: parceli XXX 457/8 in parcela XXX 457/33 - v nadaljevanju nepremičnini glavnega dolžnika), na zastavljenih terjatvah glavnega dolžnika do njegovega dolžnika in na odstopljenih terjatvah glavnega dolžnika do njegovih dolžnikov;

- upnik je imel priznano zavarovano terjatev v skupni višini 1.756.611,55 EUR in navadno terjate v višini 300,12 EUR (zaporedne številke od 6/1 do 6/10 končnega seznama preizkušenih terjatev St ... z dne 20. 2. 2017); priznane terjatve predstavljajo skupen znesek prijavljenih terjatev po vseh kreditnih pogodbah, ki so bile zavarovane na premoženju glavnega dolžnika z maksimalno hipoteko, in ne samo po sporni kreditni pogodbi;

- upnik je na račun vseh svojih zavarovanih in priznanih terjatev prejel znesek 395.923,10 EUR, in sicer 10. 5. 2019 znesek 356.002,90 EUR in 11. 11. 2019 znesek 39.920,20 EUR;

- po končnem načrtu prve posebne razdelitve (356.002,90 EUR) je bil njegov odstotek poplačila 20,27 %, po končnem načrtu razdelitve splošne mase (39.920,20 EUR) pa 2,85 %; terjatev po sporni kreditni pogodbi je bila torej poplačana v znesku 22.027,17 EUR in 2.469,48 EUR, skupaj 24.496,64 EUR;

- upnik je v vlogi z dne 23. 1. 2020 za znesek 24.531,11 EUR umaknil predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje v tem delu delno ustavilo izvršbo.

8. Niso utemeljene pritožbene navedbe o celotnem poplačilu upnikove terjatve (na podlagi sporne kreditne pogodbe, po kateri se je dolžnik zavezal kot solidarni porok) v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so imele v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom vse zavarovane upnikove terjatve od preizkusa terjatev dalje enoten status, celoten znesek upnikovih terjatev (1.756,611,55 EUR) torej predstavlja terjatve istega reda (iz sklepa o končni razdelitvi Okrožnega sodišča v Celju St ... z dne 22. 11. 2019 je terjatev po sporni kreditni pogodbi zapisana pod zaporedno št. 6/5). Obrazložilo je tudi, da iz listin ne izhaja, da bi bila terjatev po sporni kreditni pogodbi privilegirana na način, da bi morala biti prednostno poplačana. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz izjave stečajne upraviteljice ne izhaja, da je bila terjatev po sporni kreditni pogodbi v celoti poplačana, ampak da je bila v razdelitvi (le) upoštevana. Glede na navedeno dolžnik nima prav, da bi se morala v stečajnem postopku najprej poplačati upnikova terjatev na podlagi sporne kreditne pogodbe, njegovo sklicevanje na drugi odstavek 287. člena OZ v zvezi s tem pa je neutemeljeno. Upnikova terjatev po sporni kreditni pogodbi (po kateri je dolžnik solidarni porok) torej v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom ni bila poplačana v celoti, ampak le delno, za znesek 24.531,11 EUR, ker pa je glede tega zneska sodišče prve stopnje že predhodno ustavilo izvršilni postopek, je pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor v celoti (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

9. V zvezi z dolžnikovimi pritožbenimi navedbami, da ni bil v stečajnem postopku glavnega dolžnika in ni imel vpliva na odločitev stečajne upraviteljice, pa pritožbeno sodišče opozarja na drugi odstavek 296. člena ZFPPIPP, po katerem mora upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Zgolj dejstvo, da je dolžnik solidarni porok, kar izpostavlja dolžnik, za upnikovo terjatev po sporni kreditni pogodbi, tej terjatvi v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom še ne daje prednostnega vrstnega reda.

10. Pritožbeno sodišče tudi soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so dolžnikove navedbe iz pripravljalne vloge z dne 8. 12. 2022 o neizvršljivi maksimalni hipoteki in pravnomočno razsojeni stvari 1 prepozne, ker bi jih dolžnik lahko podal že v ugovoru po izteku roka z dne 22. 5. 2019, dolžnik pa tudi ni obrazložil, da teh navedb v času vložitve ugovora po izteku roka ni mogel podati (drugi odstavek 56. člena ZIZ). V zvezi z dolžnikovimi pritožbenimi navedbami o tem, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na res iudicato , pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da dolžnik (niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi) ni trdil, da bi se vsebina pravnomočne sodbe (P 1485/2014) nanašala na izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi v obravnavani izvršilni zadevi, oziroma da bi bil ta pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. V izvršilnem postopku namreč upnik na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivega notarskega zapisa (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) zahteva uporabo prisilnih sredstev (izvršbo na nepremičnine, premičnine in dolžnikova denarna sredstva) za uveljavitev denarne terjatve, torej upnik realizira že izposlovan izvršilni naslov (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Sodišče pa po drugem odstavku 76. člena ZIZ poleg drugih primerov, ki so določeni v ZIZ, ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

11. Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Dolžnik se je v v zvezi s tem skliceval na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1485/2014 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1312/2016), ki je postala pravnomočna že v letu 2016.