Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba PRp 177/2024 ECLI:SI:VSLJ:2025:PRP.177.2024 AI generated

Court dismisses fine due to statute of limitations; violation completed upon deadline, not during inspection.

Case Number VSL Sodba PRp 177/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Slovenia quashed a penalty decision because the prosecution had expired under the Limitation Act. The defendant argued the violation occurred during inspections in 2022, but the court found the offense was completed only when the compliance order became enforceable in late 2019. Consequently, the prosecution was barred by both relative and absolute limitation periods, leading to the dismissal of the fine and the state bearing the procedural costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o prekrških 42. člen; Zakon o inšpekcijskem nadzoru 38. člen: A violation defined as non-compliance with a deadline is completed upon the expiration of that deadline, not during subsequent inspections, triggering the statute of limitations from that date.

Keywords

AI generated
statute of limitations penalty procedure limitation period compliance order violation completion procedural costs administrative offense

Cited Legislation

AI generated
4. točka prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških
6. alineja 1. točka v zvezi s 4. točko 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru
42. člen Zakona o prekrških
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Izpodbijana sodba v zvezi s plačilnim nalogom se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

[JEDRO]

Iz zakonskega opisa prekrška po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN izhaja, da je njegov sestavni del samo neizpolnitev z odločbo odrejenih ukrepov v določenem roku, ne pa tudi vzdrževanje neizpolnitve, zaradi česar je prekršek po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN storjen in dokončan z iztekom izpolnitvenega roka oziroma najkasneje z izvršljivostjo odločbe o odreditvi ukrepov.

Plačilni nalog vsebuje napačno časovno opredelitev prekrška, saj prekrška nista bila storjena v dneh kontrolnega inšpekcijskega pregleda (16.3.2022 in 30.8.2022), temveč je bil prekršek storjen najkasneje dne 23.10.2019, ko je odločba o odreditvi ukrepov postala izvršljiva. Zato je v času kontrolnih inšpekcijskih pregledov, na podlagi katerih je prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga zoper storilca začel postopek o prekršku, že preteklo več kot dve leti in je nastopilo relativno zastaranje pregona, v vsakem primeru pa je pregon absolutno zastaral po izteku štirih let od storitve prekrška, torej dne 23.10.2023, zaradi česar je izpodbijana sodba z dne 8.11.2023 bila izdana po nastopu absolutnega zastaranja pregona.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prekrškovni organ Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Novo mesto, je s plačilnim nalogom storilcu izrekel enotno globo 1.000,00 EUR zaradi dveh prekrškov po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Črnomlju z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa ter odločilo, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb zakona in zaradi odločitve o sankciji. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi in da se storilcu povrnejo vsi stroški postopka.

3. Pri odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodbo v zvezi s plačilnim nalogom potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Na podlagi 159. člena ZP-1 višje sodišče preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek (156. člen tega zakona).

5. V plačilnem nalogu z dne 22.9.2022 v zvezi z izpodbijano sodbo se storilcu očita, da ni spoštoval ukrepov iz odločbe U06171-363/2019/5 z dne 19.8.2019, s katero mu je inšpekcijski organ odredil prosto rejo telet (rok za izpolnitev dva dni po prejemu odločbe), zadostno osvetlitev in zračenje hlevov (rok za izpolnitev en teden po prejemu odločbe), očistiti in prebeliti hleve ter očistiti vsa okenska stekla (rok za izpolnitev dva meseca po prejemu odločbe), vsakodnevno čiščenje in nastiljanje govejih hlevov (rok za izpolnitev takoj po prejemu odločbe), zagotoviti vsaki odrasli živali primeren prostor (rok za izpolnitev en teden po prejemu odločbe), dnevno preverjanje stanja živali (rok za izpolnitev takoj po prejemu odločbe), takoj oskrbeti bolne in poškodovane živali in zagotoviti boks za ločeno namestitev bolnih in poškodovanih živali (rok za izpolnitev en teden po prejemu odločbe), pri čemer je odločba bila storilcu vročena dne 22.8.2019 in je postala pravnomočna dne 3.9.2019 ter izvršljiva dne 23.10.2019, ki pa je storilec ni spoštoval in v dneh 16.3.2022 ter 30.8.2022, ko sta bila opravljena kontrolna inšpekcijska pregleda, odrejenih ukrepov ni izpolnil, s čimer je kršil določbo 32. člena ZIN ter dne 16.3.2022 in dne 30.8.2022 storil prekrška po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN.

6. Z izdajo plačilnega naloga na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 (osebna zaznava pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa na kontrolnih inšpekcijskih pregledih dne 16.3.2022 in dne 30.8.2022) je prekrškovni organ dne 22.9.2022 zoper storilca začel postopek o prekršku za prekršek po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN, storjen zaradi nespoštovanja z odločbo z dne 19.8.2019 odrejenih ukrepov inšpektorja. Teoretično bi takšen pregon za prekršek bil še mogoč, če bi pri prekršku po 6. alineji 1. točke 38. člena ZIN šlo za trajajoči prekršek. Trajajoči so tisti prekrški, ko storilec povzroči nastanek protipravnega stanja in ga določen čas vzdržuje. Bistvena lastnost te vrste prekrškov je v tem, da sta uresničeno protipravno stanje in njegovo vzdrževanje sestavni del zakonskega opisa (povzeto po: KAZENSKO PRAVO. Splošni del/Ljubo Bavcon...(et al.). - 4. izd. - Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2003, str. 200). Prekršek po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN stori posameznik, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov, ki mu jih je v skladu z 32. členom ZIN inšpektor odredil za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter mu določil rok za odpravo. Iz navedenega zakonskega opisa izhaja, da je njegov sestavni del samo neizpolnitev z odločbo odrejenih ukrepov v določenem roku, ne pa tudi vzdrževanje neizpolnitve, zaradi česar je prekršek po 6. alineji 1. točke v zvezi s 4. točko 38. člena ZIN storjen in dokončan z iztekom izpolnitvenega roka oziroma najkasneje z izvršljivostjo odločbe o odreditvi ukrepov.

7. Pritožbeno sodišče je zato moralo preizkusiti, ali je glede na pravila o zastaranju iz 42. člena ZP-1 pregon za prekršek zastaral. V prvem odstavku 42. člena ZP-1 je predpisan splošni relativni zastaralni rok dve leti od dneva storitve prekrška, v šestem odstavku 42. člena ZP-1 pa je predpisan absolutni zastaralni rok, v skladu s katerim postopek o prekršku po pretrganju zastaranja v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. V obravnavani zadevi se storilcu ne očita prekršek, za katerega bi morda veljal daljši relativni zastaralni rok iz drugega ali tretjega odstavka 42. člena ZP-1, temveč se mu očita prekršek, za katerega je po prvem odstavku 42. člena ZP-1 predpisan splošni relativni zastaralni rok dve leti od storitve prekrška in po šestem odstavku 42. člena ZP-1 absolutni zastaralni rok štiri leta od storitve prekrška.

8. Pri tem preizkusu pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da plačilni nalog vsebuje napačno časovno opredelitev prekrška, saj prekrška nista bila storjena v dneh kontrolnega inšpekcijskega pregleda (16.3.2022 in 30.8.2022), temveč je bil prekršek storjen najkasneje dne 23.10.2019, ko je odločba o odreditvi ukrepov postala izvršljiva. Zato je v času kontrolnih inšpekcijskih pregledov, na podlagi katerih je prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga zoper storilca začel postopek o prekršku, že preteklo več kot dve leti in je nastopilo relativno zastaranje pregona, v vsakem primeru pa je pregon absolutno zastaral po izteku štirih let od storitve prekrška, torej dne 23.10.2023, zaradi česar je izpodbijana sodba z dne 8.11.2023 bila izdana po nastopu absolutnega zastaranja pregona.

9. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče, ne da bi se spuščalo v presojo pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti moralo ugotoviti, da je v zadevi nastopilo zastaranje pregona in je postopek za prekršek ustavilo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker bi sicer na škodo storilca bila kršena materialna določba 42. člena ZP-1 glede zastaranja pregona, posledično pa je odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.