Appeal dismissed; employee's termination claim rejected due to late filing after service of notice.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je torej toženka dokazala, da je tožnik dne 13. 5. 2024 v pisarni toženke odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da mu je bila ta tega dne vročena (tretji odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 in prvi odstavek 144. člena ZPP). Posledično je tožba, vložena dne 20. 6. 2024, prepozna, saj ni bila vložena v roku 30 dni od vročitve odpovedi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal odpoved pogodbe o zaposlitvi ter zahteval reintegracijo in reparacijo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da sta priči zaposleni pri toženki in da sta imeli interes, da izpovedujeta tako, kot sta pač izpovedali. Nobena od prič ni videla listine, ki naj bi se mu poskušala vročiti. Teoretično bi se mu lahko vročalo tudi kaj drugega. Priča A. A. je celo izpovedala, da se je z vsebino odpovedi seznanila šele naslednji dan. Tožnik zato domneva, da je priča A. A. dokument, na katerem je podpisala svojo prisotnost, podpisala šele naslednji dan. Tudi slike ne dokazujejo, da naj bi bila na mizi odpoved. Na slikah tudi ni prič. Zanika, da bi se mu poskušalo vročiti odpoved. Zaključuje, da bi za sprejem izpodbijane odločitve sodišča morali vsi dokazi nedvomno kazati na to, kar trdi sodišče. Prepričan je, da je sodišče sprejelo napačno odločitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožniku izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi vročila dne 13. 5. 2024. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, prepričljiva in skladna z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve spregledalo, da sta priči zaposleni pri toženki in imata zato interes v postopku. Zgolj dejstvo zaposlitve prič A. A. in B. B. pri toženki samo po sebi še ne pomeni, da priči nista izpovedovali verodostojno. Drugih razlogov, zakaj sodišče prve stopnje navedenima pričama ne bi smelo slediti, pa pritožba ne navede. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno sledilo izpovedbama teh prič, ki sta potrdili, da je tožnik 13. 5. 2024 v pisarni toženke odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj sta njuni izpovedi skladni tudi z izpovedjo toženkinega prokurista - priče C. C., z listinami v spisu in s fotografijo v spisu, kot tudi s predhodnima pisnima izjavama teh prič.

7. Četudi na fotografiji v spisu, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nastala v času vročanja izpodbijane odpovedi tožniku, ni prič A. A. in B. B., kar izpostavlja pritožba, to še ne pomeni, da nista bili prisotni, ko je toženkin prokurist poizkušal vročiti odpoved tožniku. Nenazadnje tožnik v pritožbi sam priznava, da je navedeni priči tega dne videl v pisarni toženke; prisotnost prič v času vročanja odpovedi pa potrjujejo ostali izvedeni dokazi (izpovedi in pisni izjavi omenjenih prič ter izpoved priče C. C., kot tudi listinski dokazi - uradna zaznamka na odpovedi in pisni oceni poskusnega dela).

8. Tudi če iz omenjene fotografije v spisu ni razvidno, ali se med listinami na mizi nahaja tudi izpodbijana odpoved, kar poudarja pritožba, so vse tri priče, ki so bile navzoče v času vročanja, izpovedale, da se je tožniku v času nastanka te fotografije poizkušala vročiti (tudi) odpoved. Priča A. A. je izpovedal, da je bil takrat seznanjen v vsebino dokumentov, ki so se vročali tožniku, čeprav jih je prebral kasneje. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da priča z vročanimi dokumenti ni bila seznanjena in da bi se tožniku lahko vročalo tudi kaj drugega. Nenazadnje pa iz uradnega zaznamka, ki se nahaja na sami izpodbijani odpovedi in ki sta ga podpisali priči A. A. in B. B., jasno izhaja, da tožnik ni želel podpisati vročitve te odpovedi. Ura podpisa uradnega zaznamka je enaka uri nastanka fotografije v spisu. Zato pritožbeno sodišče ne sledi posplošenim pritožbenim domnevam, da bi priča A. A. uradni zaznamek lahko podpisal tudi kasneje. Ker se navedeni, s strani prič podpisan uradni zaznamek o vročitvi odpovedi nahaja na sami odpovedi, tudi ne drži pritožbena navedba, da priči nista videli listine, ki se je poizkušala vročiti tožniku.

9. Ker je torej toženka dokazala, da je tožnik dne 13. 5. 2024 v pisarni toženke odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da mu je bila ta tega dne vročena (tretji odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 in prvi odstavek 144. člena ZPP). Posledično je tožba, vložena dne 20. 6. 2024, prepozna, saj ni bila vložena v roku 30 dni od vročitve odpovedi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

10. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa prav tako krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), v skladu s katerim v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Tožnikova pritožba ne predstavlja zlorabe procesnih pravic, za kar se zavzema toženka v odgovoru na pritožbo. Tudi če je tožnik vložil nesklepčno in neutemeljeno tožbo, kar trdi toženka v odgovoru na pritožbo, to samo po sebi še ne pomeni zlorabe procesnih pravic.