Supreme Court allows appeal, ruling municipality exceeded authority by demanding rental data for NUSZ assessment.

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1246/2020-11 z dne 29. 9. 2022 se spremeni tako, da se glasi:

Tožbi se ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-1149/2020-5 z dne 11. 5. 2020 v 3. točki odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 665,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. Mestna občina Ljubljana je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (Odlok) lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna in zakonska pooblastila ter s tem posegla v pristojnost zakonodajalca (87. in 147. člen URS).

Okoliščina, da je stavbno zemljišče oddano v najem, praviloma ob odmeri NUSZ niti ne bo mogla biti upoštevana. Davčni organ namreč ne ugotavlja, ali je stavbno zemljišče, v zvezi s katerim bo odmeril NUSZ, predmet najemnega pravnega posla. Ta in tudi druge okoliščine, ki v zvezi z odmero NUSZ za stavbno zemljišče ne izhajajo iz katastra stavb, se v trenutno uveljavljenem sistemu odmere NUSZ torej ugotavljajo šele v posamičnem postopku, na zahtevo zavezanca, po tem, ko ta prejme odmerno odločbo, to je v postopkih s pravnimi sredstvi (s pritožbo ali na podlagi pobude po 406. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)).

Ker drugi odstavek 12. člena Odloka v tem delu presega okvir pristojnosti delovanja občin pri odmeri NUSZ, kot je določen z zakonom (218. c členom ZGO-1), ga v zvezi z odločitvijo o dolžnosti povračila stroškov odmernega postopka ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Spor se nanaša na razlago sedmega odstavka 79. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki v zvezi s tretjim odstavkom istega člena (med drugim) določa, da stroške davčnega postopka, kot so izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled nosi zavezanec za davek sam, če jih je povzročil po svoji krivdi. V obravnavanem primeru je to povezano z dolžnostmi zavezanca za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) v postopku ugotavljanja za to odmero relevantnega dejanskega stanja.

Dejansko stanje v obravnavani zadevi in dosedanji potek postopka

2. Davčni organ tožene stranke je tožniku odmeril NUSZ za nepremičnino na ... Tožnik je zoper to odločbo vložil pritožbo, v kateri je izkazal, da kot lastnik ni (več) zavezanec za plačilo NUSZ za to nepremičnino, ker zaradi oddaje nepremičnine v najem ni več njen neposredni uporabnik. Davčni organ tožene stranke je s sklepom, št. DT 4224-1149/2020-5 z dne 11. 5. 2020, postopek odmere NUSZ ustavil, hkrati pa zavrnil tožnikovo zahtevo za povračilo stroškov pravnega svetovanja, ki so mu nastali v postopku s pritožbo, saj je ocenil, da si je tožnik te stroške povzročil sam. Tožnik je bil po oceni davčnega organa neskrben, saj bi moral v skladu z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok MOL) navedeno spremembo (zavezanca) sporočiti že občini (3. točka izreka navedenega sklepa). Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-13-498/2020 z dne 25. 8. 2020, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Tožnik je zoper 3. točko izreka odločbe prvostopenjskega davčnega organa vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. V razlogih je navedlo, da je tožnik v pritožbenem postopku zoper odločbo davčnega organa tožene stranke izkazal, da ni (več) zavezanec za plačilo NUSZ za nepremičnino v Ljubljani, ker jo je oddal v najem, vseeno pa ni upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali s to pritožbo, ker si je te stroške povzročil sam, po svoji krivdi. Spremembo podatkov bi moral občini oziroma davčnemu organu sporočiti že pred izdajo odmerne odločbe. To izhaja že iz 12. člena Odloka MOL, ki določa, da so zavezanci dolžni sporočiti pristojnemu organu vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v tridesetih dneh od nastanka spremembe. Navedena določba Odloka MOL ima po oceni Upravnega sodišča podlago v določbah 218. do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Dodatno pa obveznost sporočanja sprememb podatkov občini utemeljuje tudi splošno načelo poštene uporabe svojih pravic iz 11. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker občina po veljavni zakonodaji nima podlage za to, da bi lahko sama ugotavljala, ali je nepremičnina, v zvezi s katero se odmerja NUSZ, predmet najemnega razmerja. Občina mora davčnemu organu posredovati (le) podatke, ki jih pridobi s vpogledom v kataster stavb in v register nepremičnin, ne dostopa pa do podatkov v evidenci trga nepremičnin, kjer se vodijo podatki o najemnih pravnih poslih.

4. Na predlog tožnika je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 379/2022-5 z dne 7. 6. 2023 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali sta 11. člen ZUP, po katerem morajo stranke govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje (procesne) pravice, ter 12. člen Odloka MOL, ki se glasi: " Zavezanci so dolžni sporočiti pristojnemu organu vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe ", zadostna in pravilna pravna podlaga za odločitev, da je dolžan lastnik nepremičnine že občini sporočiti, da je nepremičnino oddal v najem, sicer je dolžan na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZDavP-2 sam nositi svoje stroške, ki mu nastanejo v postopku s pritožbo zoper napačno odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

5. Zoper izpodbijano sodbo je tožnik (v nadaljevanju revident) na podlagi navedenega sklepa o dopustitvi revizije vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). V njej predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revidentove navedbe in predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka

7. Revizija je utemeljena.

Bistvo revizijskih navedb

8. V reviziji revident najprej nasprotuje temu, da je Upravno sodišče kot podlago za svoje stališče navedlo 11. člen ZUP, saj meni, da je ta določba, ki se nanaša na načelno dolžnost stranke v upravnem postopku, da pošteno uporablja svoje pravice in govori resnico, pomensko preveč odprta. Obveznost zavezanca za NUSZ ali druge osebe, da mora občini sporočiti spremembo podatkov, ki so relevantni za odmero NUSZ, bi morala biti utemeljena na konkretni zakonski določbi (kot na primer velja za davčno napoved). Poudarja, da je tudi sicer 11. člen ZUP povsem napačna pravna podlaga, saj upravni (davčni) postopek za odmero NUSZ začne (šele) davčni organ, po uradni dolžnosti, ko mu občina posreduje za odmero potrebne podatke - v fazi zbiranja le teh pa se upravnopravno razmerje, v katerem bi bil dolžan zavezanec (nasproti občini) pošteno uporabljati svoje pravice, še ne oblikuje.

9. Občina ima v postopku odmere NUSZ položaj udeleženca in kot takšna je dolžna vzpostaviti sistem zbiranja ter preverjanja pravilnosti potrebnih podatkov. Občina pri zbiranju podatkov ni ravnala skrbno, saj pred svojo odločitvijo ni povzela podatkov vseh razpoložljivih evidenc. Tudi o najemnih pravnih poslih se namreč vodi evidenca (na podlagi 37. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin).

10. Upravno sodišče bi svoj sklep, da bi bil revident dolžan sporočiti spremembo podatkov, lahko utemeljilo kvečjemu na določbi 10. člena ZDavP-2, ki se nanaša na sodelovalno dolžnost davčnih zavezancev, vendar le, če bi hkrati sprejelo stališče, da to velja šele v razmerju do davčnega organa, ki v zvezi z odmero NUSZ (edini) vodi (davčno)upravni postopek.

11. Po revidentovem mnenju tudi 12. člen Odloka MOL ne predstavlja podlage za naložitev obveznosti sporočanja podatkov in obravnavano sankcioniranje zavezancev, saj nima ustrezne zakonske podlage - četrti odstavek 218.c člena ZGO-1 namreč ureja drugačno pravno situacijo. Navedeno predstavlja kršitev 87. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb določa državni zbor z zakonom. Revident dodaja, da je stališče Upravnega sodišča, da je bil on dolžan sporočiti spremembe, zmotno tudi zato, ker se besedilo 12. člena Odloka MOL (ki je usklajeno z določbami 61. in 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, v nadaljevanju ZSZ) nanj ne nanaša, pač pa se nanaša na osebo, ki je zavezanec za plačilo NUSZ; v obravnavanem primeru torej najemnik. Nekdanji zavezanec ima le pravico, da zahteva spremembo odločbe o odmeri NUSZ.

Presoja Vrhovnega sodišča

12. Revident je zahteval povračilo stroškov davčnega postopka za pravno zastopanje in strokovno pomoč pri sestavi pritožbe, 1 ki jih v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti in se končajo ugodno za davčnega zavezanca, praviloma nosi davčni organ (tretji odstavek 79. člena ZDavP-2) 2 - razen, ko je davčni zavezanec nastanek teh stroškov povzročil po svoji krivdi (sedmi odstavek 79. člena ZDavP-2).

13. Presoja utemeljenosti zahtevka davčnega zavezanca za povračilo stroškov pritožbenega postopka torej vključuje tudi presojo, ali so zavezancu ti stroški nastali zato, ker v postopku ni ravnal pošteno in svojih dolžnosti ni izpolnil z vso potrebno in pričakovano skrbnostjo. V obravnavanih okoliščinah to pomeni ugotovitev, ali je revidentu mogoče očitati, da v zvezi z odmero NUSZ ni ravnal dovolj skrbno, ker ni že občini sporočil, da ni več neposredni uporabnik nepremičnine in s tem tudi ne več zavezanec za plačilo NUSZ, 3 ker je nepremičnino, ki je predmet obdavčitve, oddal v najem. Po presoji davčnega organa tožene stranke in Upravnega sodišča je odgovor na to vprašanje pritrdilen; takšna, na splošni dolžnosti zavezancev za plačilo NUSZ od stavbnih zemljišč na območju MOL, da govorijo resnico in pošteno uporabljajo svoje (procesne) pravice v postopku odmere NUSZ (11. člen ZUP), utemeljena dolžnost jasno in določno izhaja iz drugega odstavka 12. člena Odloka MOL. Slednji ima po njunem mnenju zakonito pravno podlago v določbah 218. do 218.č člena ZGO-1.

Presoja Vrhovnega sodišča glede dopuščenega revizijskega vprašanja

14. Vrhovno sodišče je v zvezi s presojo NUSZ v svojih odločbah 4 že večkrat poudarilo to, kar je v izhodišču pomembno tudi za presojo v obravnavani zadevi, da NUSZ kot davščina temelji na 147. členu Ustave, ki predstavlja podlago za predpisovanje davkov in drugih dajatev. NUSZ je javna dajatev, ki jo predpisuje lokalna skupnost (občina). 5 NUSZ občina ne more urejati mimo pogojev Ustave in zakona, 6 torej tudi ne mimo pogojev drugega odstavka 38. člena Ustave, v skladu s katerim mora v zakonu obstajati jasna in pomensko določljiva podlaga tudi za to, da lahko organi lokalnih skupnosti (tj. občine) zbirajo, obdelujejo in uporabljajo osebne podatke.

15. Sam način, postopek odmere NUSZ je - v primerjavi z drugimi postopki odmere davkov - specifičen; za odmero NUSZ je pristojen davčni organ (404. člen ZDavP-2), ki izdaja odločbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 72. člena ZDavP-2), ampak praviloma le 7 na podlagi podatkov, ki mu jih za ta namen posreduje občina. 8

16. Občina podatke, potrebne za odmero NUSZ, zbira in obdeluje na podlagi določb 218.c in 218.č člena ZGO-1. Podatke v skladu z določbami tega zakona pridobi (brezplačno) iz uradnih evidenc, in sicer iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali iz registra nepremičnin (REN), ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in jih praviloma enkrat letno posreduje davčnemu organu.

17. Če gre za odmero NUSZ za zazidano stavbno zemljišče, kot v obravnavanem primeru, 218.c člen ZGO-1 jasno in izključno določa, katere podatke in iz katere uradne evidence lahko občina zbira za ta namen. 9 Občina lahko na podlagi izrecne določbe zakona zbira in obdeluje le podatke, ki so v katastru stavb: identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, podatek o tem, kdo sta njena lastnik in upravljavec, podatke o legi stavbe, obliki, površini in dejanski rabi, številko stanovanja ali poslovnega prostora (prvi odstavek 73. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN) ter podatke evidenc, ki se v katastru stavb vodijo v povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo.

18. Glede na to, da 218.c člen ZGO-1 občinam ne dopušča, da za potrebe odmere NUSZ za stavbno zemljišče zbirajo in v svojih evidencah obdelujejo ter uporabljajo katerekoli druge podatke, razen tistih, izrecno opredeljenih v 218.c členu ZGO-1, 10 občina torej nima podlage za zbiranje podatkov o najemnih pravnih poslih. Ti podatki se, čeprav so relevantni za NUSZ, 11 ne vodijo v katastru stavb, ampak se na podlagi 35. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (v nadaljevanju ZMVN-1) v določenem (omejenem) obsegu 12 beležijo v Evidenci trga nepremičnin, ki jo sicer (enako kot kataster stavb) vodi GURS.

19. Pojasnjeno daje odgovor tudi na bistveno vprašanje tokratne dopuščene revizijske presoje, ki je najprej v tem, ali je imel MOL zakonito podlago za to, da je podatke o najemnih pravnih poslih zbiral od zavezancev za NUSZ, ki imajo stavbna zemljišča na njegovem območju, samih. Pri tem se je skliceval na drugi odstavek 12. člena Odloka MOL, ki določa, da so zavezanci dolžni pristojnemu organu MOL sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe.

20. Odgovor je nikalen. Ker lahko občina po 218.c členu ZGO-1 za namen odmere NUSZ zbira in obdeluje le podatke katastra stavb, to pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe, v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. MOL je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka MOL lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna in zakonska pooblastila ter s tem posegla v pristojnost zakonodajalca (87. in 147. člen Ustave).

21. Pojasnjeno v zvezi s pooblastili občine za obdelavo podatkov z zvezi z odmero NUSZ pomeni, da okoliščina, da je stavbno zemljišče oddano v najem, praviloma ob odmeri NUSZ niti ne bo mogla biti upoštevana. Davčni organ namreč ne ugotavlja, ali je stavbno zemljišče, v zvezi s katerim bo odmeril NUSZ, predmet najemnega pravnega posla. Ta in tudi druge okoliščine, ki v zvezi z odmero NUSZ za stavbno zemljišče ne izhajajo iz katastra stavb, se v trenutno uveljavljenem sistemu odmere NUSZ torej ugotavljajo šele v posamičnem postopku, na zahtevo zavezanca, po tem, ko ta prejme odmerno odločbo, tj. v postopkih s pravnimi sredstvi (s pritožbo ali na podlagi pobude po 406. členu ZDavP-2). 13

22. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da drugi odstavek 12. člena Odloka MOL, s katerim je MOL določila, da so jo zavezanci za NUSZ, ki imajo stavbna zemljišča na njenem območju, dolžni tekoče obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembah statusa zavezanca , ni zakonita pravna podlaga za to, da bi se lahko lastniku stavbnega zemljišča, ki je to, da je stavbo oziroma njen del oddal v najem, sporočil šele davčnemu organu, po izdaji odmerne odločbe očitalo, da si je stroške, ki so mu pri tem nastali, povzročil po svoji krivdi. Ker drugi odstavek 12. člena Odloka v tem delu presega okvir pristojnosti delovanja občin pri odmeri NUSZ, kot je določen z zakonom (218.c členom ZGO-1), ga v zvezi z odločitvijo o dolžnosti povračila stroškov odmernega postopka ni dopustno uporabiti ( exceptio illegalis ).

23. Iz že navedenih razlogov in ob dejstvu, da za to ni potrebne zakonske podlage (147. člen Ustave), tudi zgolj splošno načelo poštene uporabe procesnih pravic v upravnem postopku iz 11. člena ZUP ni pravilna podlaga za takšen zaključek. Tudi sicer občina s tem, ko zbira in obdeluje podatke, ki so potrebni za odmero NUSZ, ne vodi upravnega postopka. 14

Presoja v obravnavanem primeru

24. Revident je zoper odločbo, s katero mu je davčni organ odmeril NUSZ za nepremičnino na ..., vložil pravno sredstvo, v katerem je izkazal, da kot lastnik ni (več) zavezanec za plačilo NUSZ za to nepremičnino, ker zaradi oddaje nepremičnine v najem ni več njen neposredni uporabnik.

25. Vrhovno sodišče je ob presoji utemeljenosti revizije vezano na procesno dejansko situacijo, v kateri je davčni organ tožene stranke navedeno vlogo revidenta obravnaval kot pritožbo (in ne kot obvestilo po 406. členu ZDavP-2, ki stroškovne posledice niti ne predvideva). Davčni organ je s sklepom postopek odmere nadomestila ustavil, hkrati pa zavrnil revidentovo zahtevo za povračilo stroškov pravnega svetovanja, ki so mu nastali v tem postopku, saj je ocenil, da si je tožnik te stroške povzročil sam, s svojo neskrbnostjo, ker navedene spremembe (zavezanca) skladno z drugim odstavkom 12. člena Odloka in 11. členom ZUP ni sporočil že občini.

26. Ker torej odločitev davčnega organa, da se revidentu ne povrnejo stroški strokovne pomoči, ki jih je imel s pritožbo, temelji na pravni podlagi, ki po pojasnjenem ni pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožnikovi tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v tem delu (3. točka izreka) odpravilo. Zadevo je vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu davčnemu organu tožene stranke (prvi odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1), da ponovno odloči o zahtevku za povračilo stroškov upravnega postopka.

K II. točki izreka

27. Ker je revident z revizijo uspel, je Vrhovno sodišče odločilo o stroških upravnega spora pred Upravnim sodiščem in o stroških revizijskega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

28. Stroški postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu ter odmerjeni v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (62,70 EUR), skupaj torej 347,70 EUR.

29. Stroške revizijskega postopka pa je Vrhovno sodišče odmerilo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 12. členom Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek). Revizijski stroški so v skladu s 5. točko tarifne številke 30 odmerjeni v skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 30 in 1. točko tarifne številke 18 OT, ki je veljala v času, ko je odvetnik delo opravil, in (sedanje) vrednosti točke 0,60 EUR. Upoštevana je vrednost spornega predmeta 150,00 EUR.

30. Revident je zahteval povračilo stroškov tako za predlog za dopustitev revizije kot za revizijo. Ker OT ne vsebuje izrecne določbe o odmeri stroškov za predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu, revizijski postopek v upravnem sporu pa je enak revizijskemu postopku v pravdnih zadevah, je Vrhovno sodišče stroške za obrazložen predlog za dopustitev revizije odmerilo na podlagi določb OT, ki veljajo za pravdni postopek in revidentu za vložitev predloga za dopustitev revizije priznalo 250 točk (na podlagi 4. tarifne številke 22 in ob upoštevanju 1. in 4. točke tar. št. 34). Za revizijo pa je Vrhovno sodišče revidentu priznalo 175 točk, pri čemer je upoštevalo 5. točko tarifne številke 30 OT in 5. točko tarifne številke 22 OT, po kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo. Revidentu se torej za revizijski postopek priznajo stroški v znesku 255,00 EUR (425 točk) in 5,10 EUR materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV, skupaj torej 317,30 EUR. Skupni stroški upravnega spora pred sodiščem prve stopnje in stroški revizijskega postopka torej znašajo 665,00 EUR.

31. Zahtevane zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

32. Vračilo plačanih sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.

Glasovanje

33. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Remic, M. v Kovač., P.: Davčno pravo med teorijo in prakso, s komentarjem 70.-90. člena ZDavP-2, Uradni list, Ljubljana, 2021, str. 429, navaja, da ZDavP-2 niti subsidiarno ZUP ne določata posebnih pravil o stroških postopka s pravnimi sredstvi. Zato uspeh zavezanca s pravnim sredstvom ne pomeni samodejnega upravičenja do povračila stroškov v zvezi s pravnim sredstvom, ampak se upravičenost presoja ob izdaji akta, s katerim se postopek zaključi, glede na merilo za začetek postopka in v postopkih, začetih po uradni dolžnosti, po uspehu.

2 Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 določa, da gredo stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno.

3 NUSZ je javnopravna dajatev za dejansko uporabo stavbnega zemljišča. Pravna podlaga za obveznost plačevanja tega nadomestila ni lastninska pravica, temveč neposredna uporaba stavbnega zemljišča. Tako tudi USRS v več svojih odločbah, na primer v št. U-I-39/97 z dne 16. 12. 1999 in št. U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020.

4 Npr. X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020 in druge.

5 Občine so na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih - predpis iz leta 1984, ki se še vedno uporablja na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014 - pristojne tudi za to, da uredijo podrobnejša vprašanja v zvezi s plačevanjem NUSZ, torej določijo merila za plačevanje tega prispevka, morebitne olajšave in oprostitve.

6 Prim. 35. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020 in tam navedeno sodno prakso Ustavnega sodišča.

7 O izjemnih situacijah prim. stališče Vrhovnega sodišča v X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020, 21. točka obrazložitve in naslednje.

8 Ker davčni organ izdaja odločbe o odmeri NUSZ v imenu in za račun občine, je občina v teh postopkih v položaju oblastvenega organa, čeprav sama ne izdaja odločb o vračilu preveč plačanega NUSZ (prim. stališče USRS v zadevah št. Up-590/12-8, Up-687/12-6 z dne 4. 12. 2012).

9 ZGO-1 v tretjem in četrtem odstavku 218.c člena ZGO-1 ureja tudi uskladitev pridobivanja podatkov za odmero NUSZ za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in določa, kako občina ravna v primeru, če podatki še niso vpisani v kataster stavb ter nadalje, katere podatke uporabi v primeru, če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v kataster stavb. Spreminjanje registrskih podatkov (v katastru stavb), ki so lahko podlaga za odmero NUSZ, pa ureja drug zakon, in sicer 103. člen ZEN, ki predvideva način sodelovanja zavezanca za plačilo NUSZ z GURS, preko vprašalnika.

10 Prim. stališče USRS v odločbi št. U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020, 63. točka obrazložitve.

11 Glede na to, da so najemni pravni posli praviloma posli zasebnega prava, občinski in državni organi ne morejo vedeti, da je bil posel sklenjen, niti ne morejo poznati vsebine pravnega posla (morebitnega drugačne dogovora o obveznosti plačila NUSZ).

12 Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in o najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb. Za najemne pravne posle se za namene te evidence štejejo posli oddajanja stavb in delov stavb v odplačni najem, ki so za najmanj šest mesecev sklenjeni na podlagi najemne ali podnajemne pogodbe ali dodatka k najemni ali podnajemni pogodbi, ki je sklenjen zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema.

13 406. člen ZDavP-2 (sprememba zavezanca) določa, da če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ima zavezanec, ki mu je bila izdana odločba, v 15 dneh po spremembi, pravico zahtevati, da se odločba spremeni tako, da se njegova obveznost zmanjša in novemu zavezancu določi ustrezen znesek nadomestila.

14 Prim. stališče VSRS v zadevi X Ips 6/2020, 21. točka obrazložitve.