Criminal proceedings against a minor who turned 21 during trial are dismissed due to statutory age restrictions.

I. Izpodbijani sklep se glede mladoletnega A. A. po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek proti temu mladoletniku na podlagi drugega odstavka 483. člena ZKP ustavi.

II. Oškodovanci B. B., C. C. in D. D. se s premoženjskopravnimi zahtevki napotijo na pravdo.

III. Stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki mladoletnika ter nagrada in potrebni izdatki njegove zagovornice obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 92. člena KZ se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, med sojenjem pa še ni dopolnil enaindvajset let, soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora, takšnemu polnoletnemu pa sme sodišče izreči samo ustrezen zavodski vzgojni ukrep. V primeru kršitve pogojev iz drugega odstavka 92. člena KZ je podana kršitev kazenskega zakona, ki na pritožbeni stopnji rezultira v ustavitvi postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju mladoletnemu A. A. izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, obenem pa navodili osebno se opravičiti oškodovancem B. B., C. C. in D. D. ter udeležiti se programov socialnega treninga. Mladoletnemu E. E. je izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ter navodili osebno se opravičiti oškodovancu B. B. in udeležiti se programov socialnega treninga. Zoper mladoletnega F. F. je kazenski postopek ustavilo. Odločilo je, da stroški tega kazenskega postopka ter "stroški" in nagrada po uradni dolžnosti postavljenih zagovornikov bremenijo proračun, medtem ko je vse oškodovance s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica mladoletnega A. A., kot je uvodoma navedla, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločitve o izbiri vzgojnega ukrepa. Predlagala je, da senat za mladoletnike višjega sodišča ustavi postopek proti mladoletniku ter odloči, da stroški celotnega kazenskega postopka bremenijo proračun.

3. Sklep je bilo v izpodbijanem delu treba spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Instančni preizkus, ki ga je pritožbeno sodišče izvedlo na podlagi 2. točke prvega odstavka 383. člena v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP, je pokazal, da je sodišče prve stopnje v škodo A. A. prekršilo kazenski zakon, natančneje določbo drugega odstavka 92. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1. Po drugem odstavku 92. člena KZ se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, med sojenjem pa še ni dopolnil enaindvajset let, soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora, takšnemu polnoletnemu pa sme sodišče izreči samo ustrezen zavodski vzgojni ukrep. Za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe v točki II/1 predloga za izrek vzgojnega ukrepa na škodo C. C. je po prvem odstavku 123. člena KZ-1 predpisana kazen od šestih mesecev do petih let zapora, za kaznivo dejanje grožnje v točki II/2 predloga za izrek vzgojnega ukrepa na škodo D. D. pa po prvem odstavku 135. člena KZ-1 denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Očitani kaznivi dejanji naj bi bili izvršeni dne 21. 5. 2021, kar pomeni, da je bil A. A., ki je rojen dne 6. 12. 2005, takrat star 15 let in torej mlajši mladoletnik, polnoletnost pa je dopolnil dne 6. 12. 2023, tj. pred izrekom izpodbijanega sklepa ter pred odločanjem senata za mladoletnike višjega sodišča. Glede na navedeno sojenje za omenjeni kaznivi dejanji ni (bilo) več dopustno in je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon (kršitev kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP).

5. Za kaznivo dejanje izsiljevanja v točki I predloga za izrek vzgojnega ukrepa na škodo B. B. je po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 213. člena KZ-1 predpisana kazen od enega do osmih let zapora, kar sicer pomeni, da je sojenje dopustno (očitano kaznivo dejanje naj bi bilo izvršeno v času od 15. 4. 2021 do konca maja 2021, ko je bil A. A. mlajši mladoletnik), vendar bi bilo omenjenemu dopustno izreči zgolj zavodski vzgojni ukrep, kot to določa drugi odstavek 92. člena KZ. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu izreklo (nezavodski) ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, skupaj z dvema navodiloma, pri čemer je izrek nezavodskega vzgojnega ukrepa predlagalo tudi državno tožilstvo. Na ta način je bil tudi v tem delu prekršen kazenski zakon, natančneje drugi odstavek 92. člena KZ. Ker je bila pritožba zagovornice vložena (le) v korist A. A., senat za mladoletnike višjega sodišča hujšega ukrepa brez pritožbe v tej smeri seveda ne sme izreči (prvi odstavek 486. člena ZKP). Morebitna postrožitev zaradi načela prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP ne bi bila dopustna niti v ponovljenem postopku, zaradi česar je evidentno, da A. A. v predmetnem postopku ni več mogoče izreči nobene sankcije.

6. Posledično je senat za mladoletnike višjega sodišča sklep po uradni dolžnosti spremenil tako, da je postopek proti A. A. na podlagi drugega odstavka 483. člena ZKP ustavil, tj. glede dejanj v točkah II/1 in II/2 predloga za izrek vzgojnega ukrepa iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP, glede dejanja v točki I predloga za izrek vzgojnega ukrepa pa iz razloga, ker zakonsko predpisanih zavodskih vzgojnih ukrepov glede na obstoječo procesno situacijo ni dopustno izreči. Na pritožbene navedbe zagovornice, ki so v tem položaju postale nerelevantne, ni bilo treba odgovarjati. Odločba o napotitvi vseh oškodovancev na pravdo s premoženjskopravnimi zahtevki temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, odločba o stroških postopka pa na prvem odstavku 96. člena ZKP, oboje v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP.

7. Sklepno senat za mladoletnike višjega sodišča še pojasnjuje, da ni bilo podlage za poseg v izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na E. E., tj. z uporabo t. i. privilegija pridruženja po 387. členu ZKP. E. E., rojen dne 24. 12. 2003, je v času izvršitve kaznivega dejanja v točki I predloga za izrek vzgojnega ukrepa že dopolnil 17 let, polnoleten pa je postal 24. 12. 2021. V skladu s prvim odstavkom 93. člena KZ se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je bil storil kot starejši mladoletnik (v čemer je distinkcija do drugega odstavka 92. člena KZ), sme izreči (tudi) vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva.