Administrative court dismisses lawsuit due to unverified plaintiff signature after failed correction period.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožba, ki je bila od same vložitve neprimerna za obravnavo, je ostala neprimerna tudi po pozivu sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnika na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti (prvi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Če vložnik vloge ne popravi tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP mora vložnik vlogo podpisati. Če sodišče dvomi v pristnost take vloge, lahko s sklepom odredi, naj se predloži vloga z overjenim podpisom.

2. Po pregledu tožbe je sodišče podvomilo v pristnost tožnikovega podpisa na tožbi. Iz tožbe (zap. št. 1), prve pripravljalne vloge (zap. št. 8) in druge pripravljalne vloge (zap. št. 13) je že na prvi pogled očitno, da je podpis tožnika na vsakem od naštetih dokumentov drugačen (prav tako pa je drugačna navedba tožnikovega priimka na prvi pripravljalni vlogi v primerjavi s tožbo in drugo pripravljalno vlogo; gre za razliko med Č...s... in Č...š...).

3. Glede na navedeno je sodišče tožniku s sklepom z dne 9. 8. 2024 naložilo, naj v roku 8 dni od njegovega prejema predloži tožbo, na kateri bo njegov podpis notarsko overjen, na podlagi česar bo moč odpraviti izpostavljene nejasnosti, sicer bo sodišče štelo, da njegova tožba ni primerna za obravnavo in jo bo kot nepopolno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

4. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da je bilo priporočeno pismo z navedenim sklepom tožniku s fikcijo vročeno 31. 8. 2024. Osemdnevni rok, ki je bil določen s sklepom, se je tako iztekel 9. 9. 2024, vendar tožnik v tem roku in tudi do dneva izdaje tega sklepa sodišču ni posredoval tožbe z overjenim podpisom, saj na poziv sodišča ni niti odgovoril. To pomeni, da je tožba, ki je bila od same vložitve neprimerna za obravnavo, neprimerna ostala tudi po pozivu sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (overjen podpis tožnika na tožbi v primeru dvoma v pristnost podpisa), je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno zavrglo.

5. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.