Appellants partially succeed in increasing enforcement costs; court rejects their claim for additional costs due to procedural timing.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v izpodbijanem drugem odstavku I. točke izreka znesek izvršilnih stroškov zviša na znesek 2.781,69 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem drugem odstavku II. točke izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžnikoma stroške pritožbenega postopka v znesku 120,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov z dne 29. 4. 2022 zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 111/2022 z dne 6. 4. 2022, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 111/2022 z dne 6. 4. 2022 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka) in upnici naložilo, da mora v osmih dneh plačati dolžnikoma 1.615,48 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek I. točke izreka). Ugovor dolžnikov po izteku roka z dne 20. 12. 2023 je zavrglo (prvi odstavek II. točke izreka) in odločilo, da dolžnika sama krijeta svoje stroške tega ugovora po izteku roka (drugi odstavek II. točke izreka).

2. Dolžnika se zoper citirani sklep pravočasno pritožujeta po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sklep izpodbijata v stroškovnem delu (odločitev v drugem odstavku I. točke izreka in drugem odstavku II. točke izreka). Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da upnici dodatno naloži v plačilo še stroške predloga za odlog izvršbe in ugovor po izteku roka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajata, da jima je upnica stroške povzročila neutemeljeno oziroma po svoji krivdi. O predlogu za odlog je že bilo odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 28. 10. 2022, s katerim je bilo predlogu dolžnikov ugodeno in je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 744/017 (pravilno P 743/2017) Okrožnega sodišča v Celju. Zato je šlo za nujno potreben strošek, čeprav je bil odlog izvršbe predlagan na isti vlogi kot ugovor z dne 29. 4. 2022, saj je odlog izvršbe dodatno prispeval k uresničevanju temeljnih načel civilnega izvršilnega postopka, zlasti načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Glede stroškov ugovora po izteku roka pa uveljavljata, da so dejstva, ki sta jih v tem ugovoru zatrjevala, nastopila šele 10. 11. 2023, ko je sodba Okrožnega sodišča v Celju P 744/2017 z dne 10. 1. 2023 postala pravnomočna, torej jih dolžnika brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 29. 4. 2022. Glede na procesno situacijo sta tako morala vložiti ugovor po izteku roka, saj upnica ni umaknila predloga za izvršbo, čeprav je bil izvršilni naslov razveljavljen, zato je treba te stroške šteti za nujno potreben strošek oziroma strošek, ki ga je upnica neutemeljeno povzročila dolžnikoma. Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških ugovornega postopka ni upoštevalo prava EU v smislu razlage tega prava, kot jo je podalo Sodišče EU (v nadaljevanju SEU). Sklicujeta se na sodbe SEU C-567/13, C-470/12, C-520/21, C-287/22 in C-176/17, Obvestilo Komisije, ki vsebuje Smernice glede razlage in uporabe Direktive Sveta 93/13/ES o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (1019/C 323/04), ter odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) Beslić proti Hrvaški št. 72152/13 z dne 6. 9. 2016 in dodajata, da imata tudi z vidika presoje po tretjem odstavku 154. člena ZPP ključni pomen prav nedenarna zahtevka, katerima je bilo v pravdi P 743/2017 v celoti ugodeno, zato mora upnica dolžnikoma povrniti vse izvršilne stroške, ki jima jih je neutemeljeno povzročila. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom v izpodbijanem delu (odločitev v drugem odstavku I. točke izreka in v drugem odstavku II. točke izreka) dolžnikoma priznalo in upniku v povrnitev dolžnikoma naložilo izvršilne stroške in sicer stroške ugovora z dne 29. 4. 2022 v znesku 1.615,48 EUR 1 , v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžnikoma pa ni priznalo priglašenih stroškov za sestavo predloga za odlog izvršbe z dne 29. 4. 2022. Glede stroškov ugovora po izteku roka z dne 20. 12. 2023 je sklenilo, da te dolžnika nosita sama.

6. Sklep je pritožbeno izpodbijan le v stroškovni odločitvi (drugi odstavek I. točke in drugi odstavek II. točke izreka), zato je sklep le v tem delu predmet pritožbenega preizkusa. V skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ga je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in pravilne uporabe materialnega prava.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano):

- sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 6. 4. 2022 zaradi izterjave denarne terjatve dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi izvršilnih naslovov - dveh notarskih zapisov 2 in sicer izvršbo s prodajo nepremičnin 3 ter izvršbo z rubežem plače, denarnih sredstev na TRR in s prodajo premičnin;

- dolžnika sta zoper sklep o izvršbi 29. 4. 2022 vložila ugovor in predlog za odlog izvršbe v isti vlogi;

- sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 10. 2022 predlogu dolžnikov za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju, odločitev o zaznamovanih stroških dolžnikov iz vloge 29. 4. 2022 za sestavo predloga za odlog pa pridržalo do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju;

- s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 743/2017 z dne 10. 1. 2023, ki je postala pravnomočna 10. 11. 2023 in izvršljiva 30. 12. 2023, je bilo (med drugim) ugotovljeno, da sta notarska zapisa (ki predstavljala izvršilni naslov) nična, vknjižbi skupne hipoteke pri obeh nepremičninah pa sta neveljavni in se izbrišeta; na podlagi te sodbe je bila v zemljiški knjigi že izbrisana zaznamba sklepa o izvršbi pri obeh nepremičninah.

O stroških predloga za odlog izvršbe

8. Sodišče prve stopnje je priglašene stroške dolžnikov za predlog za odlog izvršbe zavrnilo z utemeljitvijo, da sta dolžnika podala predlog za odlog na isti vlogi kot ugovor 29. 4. 2022, za katerega jima je potrebne stroške sodišče prve stopnje že priznalo 4 .

9. Utemeljene so pritožbene navedbe dolžnikov, da bi jima sodišče prve stopnje moralo poleg že priznanih stroškov za ugovor z dne 29. 4. 2022, priznati tudi stroške predloga za odlog izvršbe.

10. Po šestem odstavku 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

11. Ugovor in odlog izvršbe (čeprav sta vsebovana v isti vlogi) sta dve različni pravni sredstvi, zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zato, ker sta dolžnika predlog za odlog izvršbe vložila v isti vlogi kot ugovor z dne 29. 4. 2022, za katerega so bili dolžnikoma z izpodbijanim sklepom že priznani stroški, stroški predloga za odlog niso bili potrebni. V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena 5 do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.

12. Dolžnika sta tako upravičena tudi do povrnitve stroškov za sestavo predloga za odlog z dne 29. 4. 2022, ki jima jih mora plačati upnica v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Ti stroški, odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 275.785,54 EUR ter vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), predstavljajo: priglašenih 1.425 točk za predlog za odlog izvršbe (3. alineja tar. št. 31/8 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 142,50 točk za 10 % zvišanje za zastopanje dodatne stranke (prvi odstavek 7. člena OT), 25,68 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 210,30 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT), kar skupaj znaša 1.166,21 EUR.

13. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi dolžnikov delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku I. točke izreka spremenilo tako, da je znesek stroškov 1.615,48 EUR zvišalo za znesek 1.166,21 EUR, torej na znesek 2.781,69 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških ugovora po izteku roka

14. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da morata dolžnika sama nositi stroške ugovora po izteku roka.

Obrazložilo je, da sta dolžnika ugovorne razloge (ničnost obeh notarskih zapisov, da notarska zapisa nista izvršilna naslova in nista izvršljiva) že uveljavljala v rednem ugovoru 29. 4. 2022 zoper sklep o izvršbi, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, njun ugovor po izteku roka je zato zavrglo, pojasnilo je tudi, da je s sklepom z dne 28. 10. 2022 tudi ugodilo predlogu za dolžnikov za odlog izvršbe in jo odložilo do pravnomočne odločitve v pravdi P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju, stroški zavrženega ugovora pa v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ niso stroški, ki bi jih upnik dolžnikoma neutemeljeno povzročil, zato jih dolžnika nosita sama 6 .

15. Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnikov, da bi jima sodišče prve stopnje moralo priznati priglašene stroške za ugovor po izteku roka z dne 20. 12. 2023.

16. Dolžnika v pritožbi izrecno izpodbijata zgolj odločitev o stroških postopka (drugi odstavek II. točke izreka), odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora po izteku roka v prvem odstavku II. točke izreka ni pritožbeno izpodbijana.

17. Ni pritrditi pritožbenim navedbam, da sta v takšni procesni situaciji bila dolžnika primorana vložiti ugovor po izteku roka, saj je dejstvo pravnomočnosti sodbe P 744/2017 z dne 10. 1. 2023 nastopilo šele 10. 11. 2023, upnica pa kljub temu, da je bil izvršilni naslov razveljavljen, predloga ni umaknila, zato jima je upnica povzročila stroške ugovora po izteku roka neutemeljeno in jima jih mora zato kot nujno potrebne stroške povrniti.

18. Pritožbene navedbe, da bi upnika morala umakniti predlog za izvršbo niso utemeljene, saj po prvem odstavku 76. člena ZIZ sodišče, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je, kot je bilo že obrazloženo, tudi sledilo predlogu dolžnikov in izvršbo odložilo do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi P 744/2017. Če izvršilno sodišče po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka v taki procesni situaciji samo ne odloči o ugovoru, ima dolžnik na voljo druga, pospešitvena sredstva in ne ugovora po izteku roka. Zato je pravilno zaključilo, da stroški ugovora po izteku roka ne predstavljajo stroškov, ki jih je upnica dolžnikoma neutemeljeno povzročila. Poleg tega pa je takšen zaključek in odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnika sama nosita stroške ugovora po izteku roka, ob neizpodbijani odločitvi o zavrženju pravnega sredstva - ugovora po izteku roka, tudi iz tega razloga pravilna. Navedeni razlogi pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ne posegajo v načelo učinkovitosti evropskega prava in je sklicevanje na odločbe SEU in ESČP v pritožbi zato neutemeljeno.

19. Glede na obrazloženo je pritožba dolžnikov v tem delu neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

20. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka.

Dolžnikoma je kot potrebne stroške pritožbenega postopka priznalo: priglašenih 300 točk za pritožbo (tar. št. 31/z OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 30 točk za 10 % zvišanje za zastopanje dodatne stranke (prvi odstavek 7. člena OT), 6,6 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV v znesku 44,44 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT) in plačano sodno takso za pritožbo v znesku 33 EUR, skupno torej 279,40 EUR. Ob določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ in delnem uspehu s pritožbo (v 43 %) 7 , sta upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v znesku 120,15 EUR. Upnica mora te stroške dolžnikoma plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 Priznalo je stroške ugovora z dne 29. 4. 2022 + 10 % povišanje za zastopanje dodatne stranke, 2 % materialne izdatke in 22 % DDV.

2 Notarski zapis notarja A. A. iz Celja SV 223/07 z dne 19. 3. 2007 in notarski zapis notarja B. B. SV 3/2008 z dne 7. 1. 2007.

3 Gre za nepremičnini parc. št. 807/26 k. o. ... in del stavbe XXXX-136/15 pod že vknjiženima hipotekama (ID pravice zaznambe XXXX3092 in XXXX5464), vpisanima na podlagi notarskih zapisov.

4 Glej 10. točko izpodbijanega sklepa.

5 Sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 10. 2022.

6 Glej 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7 Sklep sodišča prve stopnje sta izpodbijala glede stroškov postopka v znesku 2.718,71, uspela pa sta z zneskom 1.166,21 EUR.