Appeal allowed; first instance court must re-evaluate expert opinion evidence under specific statutory standards.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Čeprav pri ugotavljanju dejstev v postopku izdaje začasne odredbe velja dokazni standard verjetnosti, mora sodišče mnenje CSD, kolikor se tiče t. i. strokovnih dejstev, dokazno oceniti skladno z merili iz drugega odstavka 254. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 108. členom ZNP-1. Mnenje CSD mora biti jasno, popolno in notranje skladno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi odločilo, da se stiki med predlagateljem in njegovima otrokoma (mld. A. A. in mld. B. B.) ne izvajajo do drugačne odločitve sodišča po prejemu izvedenskega mnenja s področja klinične psihologije. Svojo odločitev je oprlo na izpoved psihologinje C. C., ki je bila zaslišana kot priča, na njeno poročilo z dne 2. 4. 2024 (C7) in na mnenje zakonitega udeleženca z dne 5. 9. 2024 (r. št. 84).

2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da bi moralo sodišče mnenje psihologinje C. C. z dne 2. 4. 2024, v katerem je izvajanje stikov res označila kot škodljivo za oba otroka, upoštevati celostno skupaj z njenima poročiloma o poteku stikov dne 20. 2. 2024 in dne 5. 3. 2024. Iz navedenih poročil po prepričanju pritožbe izhaja, da predlagateljev odnos do otrok ni bil ogrožujoč in da sta oba stika po začetni napetosti potekala v sproščenem vzdušju. Psihologinja je po navedbah pritožbe poudarila, da bi neizvajanje stikov v obdobju, daljšem od štirih mesecev, lahko privedlo do odtujitve otrok od predlagatelja. V svoji izpovedi je psihologinja poudarila, da bi bilo ustrezneje izvajanje stikov pod nadzorom. V nadaljevanju je predlagatelj v pritožbi poudaril, da iz mnenja CSD ne izhaja potreba po ukinitvi stikov, saj je CSD v njem predlagal, da naj se stiki pod nadzorom, če bo sodišče tako odločilo, izvajajo najprej le enkrat na mesec, začenši z oktobrom 2024. Pritožba uveljavlja, da je sodišče glede na takšno mnenje CSD zmotno ugotovilo ogroženost obeh otrok v primeru izvajanja stikov pod nadzorom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) v zvezi z določbama drugega in tretjega odstavka 157. člena DZ. Omenjene določbe sodišču nalagajo izdajo začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, če je ta izkazana z dokaznim standardom verjetnosti. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (prvi odstavek 162. člena DZ).

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo del določbe 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) 1 , po katerem ima mnenje CSD v dokaznem smislu položaj izpovedi osebe, ki ima o pravnorelevantnih dejstvih posebno strokovno znanje. Ko gre za ugotavljanje dejstev, ki terjajo strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, ima zaradi navedene določbe mnenje CSD pomen, ki se približuje izvedenskemu mnenju (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). 2

5. Čeprav pri ugotavljanju dejstev v postopku izdaje začasne odredbe velja dokazni standard verjetnosti, mora sodišče mnenje CSD, kolikor se tiče t. i. strokovnih dejstev, dokazno oceniti skladno z merili iz drugega odstavka 254. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 108. členom ZNP-1. Mnenje CSD mora biti jasno, popolno in notranje skladno.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da dokazna ocena mnenja CSD ne ustreza navedenim kriterijem. Zakoniti udeleženec je v mnenju res ocenil, da otroka še nista pripravljena na osebne stike z očetom, ter izrazil skrb, kako bosta doživljala morebitne sodno določene stike pod nadzorom (8. stran mnenja na r. št. 86), vendar je nato v končnem mnenju kot možnost kljub temu navedel izvajanje stikov pod nadzorom strokovne osebe in celo opredelil, kdaj bi se lahko začeli izvajati (9. stran mnenja na list. št. 86). Vsaj preuranjena je zato dokazna ocena sodišča prve stopnje, da iz mnenja CSD izhaja, da sta oba otroka tako ogrožena, da je zaradi varstva njunih koristi potrebno odložiti nadaljnje izvajanje stikov do pridobitve izvedenskega mnenja.

6. Pritožbeno sodišče opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje omenjene nedoslednosti v dokazni oceni odpraviti in v ponovljenem postopku ugotoviti, ali posledice morebitnega izvajanja stikov pod nadzorom strokovnega delavca CSD res terjajo odložitev nadaljnjega izvajanja stikov ter to tudi ustrezno utemeljiti. Po potrebi bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja. Zlasti to velja zato, ker iz mnenja CSD po eni strani izhaja skrb zakonitega udeleženca, kakšne bodo posledice izvajanja stikov pod nadzorom, ki pa jih vsebinsko ne konkretizira, po drugi strani pa, da bi bilo takšne stike ob ustrezni pripravi nanje mogoče izvajati. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja glede ogroženosti obeh otrok mora sodišče prve stopnje poskrbeti za odpravo navedenih nejasnosti in nedoslednosti v mnenju zakonitega udeleženca.

7. Čeprav je sodišče prve stopnje pri odločanju dalo posebno težo poročilu in izpovedi psihologinje C. C., bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati, da ima v tem postopku položaj t. i. izvedene priče. Gre za pričo, ki je zaradi svojega strokovnega znanja sicer v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje védenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci (oziroma s pridobitvijo mnenja CSD, ki se izvedenskemu mnenju približuje) je torej različen, kar mora sodišče prav tako ustrezno upoštevati pri dokazni oceni 3 .

8. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1, 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, 273.a členom ZIZ in 15. členom ZIZ ter 42. členom ZNP-1) je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (3. točka 366. člena ZPP v zvezi s 100. členom DZ, 239. členom ZIZ, 273.a členom ZIZ in 15. členom ZIZ ter 42. členom ZNP-1). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva gornje napotke.

9. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 42. členom ZNP-1 je pritožbeno sodišče sklenilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo se štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (drugi stavek 108. člena ZNP-1).

2 Odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 133/2019 in IV Cp 2005/2017.

3 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 253/2013.