Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 136/2024 ECLI:SI:VSCE:2024:I.IP.136.2024 AI generated

Appeal dismissed; court upheld first-instance ruling adding unvalued property to enforcement sale due to prior building appraisal coverage.

Case Number VSC Sklep I Ip 136/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Celju dismissed the debtor's appeal against a supplementary ruling that added parcel 558/3 to the enforcement sale. The debtor argued the property was not valued by the building expert, claiming the 4.5-year gap invalidated the assessment and that the debt had expired. The court rejected this, noting the building expert's 2019 report explicitly covered the value of the building and its associated land, including the disputed parcel, rendering the addition legally correct.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 338. člen: The court may add previously omitted property to an enforcement sale if a prior expert valuation covered its value, and an appeal based on the passage of time or lack of specific mention in a later report is inadmissible when the original valuation was comprehensive.

Keywords

AI generated
enforcement sale property valuation building expert supplementary ruling appeal dismissal ZIZ 15. člen ZPP 338. člen

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti prvi upnici njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 612 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da parcela 558/3 ni bila ocenjena s cenitvijo izvedenca gradbene stroke, zaradi česar naj bi jo sodišče prve stopnje neutemeljeno dodalo. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o tržni vrednosti je namreč razvidno, da je cenilec gradbene stroke ocenil tržno vrednost dolžnikovega solastniškega deleža pozidanih stavbnih zemljišč in gradbenih objektov (parcel 558/1, 558/2, 558/3 in 559/2). Tudi iz obrazložitve izpodbijanega dopolnilnega sklepa (glej 4. točko obrazložitve) izhaja, da je vrednost parcele 558/3 že zajeta v skupni vrednosti vseh nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom k I. točki izreka sklepa o tržni vrednosti dodalo pomotoma izpadlo parcelo 558/3.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim dopolnilnim sklepom dopolnilo sklep o tržni vrednosti I 1772/2017 z dne 18. 3. 2024 tako, da je v I. točki izreka zraven že navedenih nepremičnin dodalo še nepremičnino "z ID znakom: parcela ... 558/3 (k. o. ..., 1 parcela 558/3)", in odločilo, da ostane v ostalem citirani sklep nespremenjen in je sestavni del tega sklepa.

2. Dolžnik vlaga zoper dopolnilni sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani dopolnilni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da parcela 558/3 ne predstavlja kmetijskega zemljišča, ampak stavbno zemljišče. Od cenitve sodnega cenilca gradbene stroke z dne 20. 9. 2019 je preteklo 4,5 leta, zato je potrebna nova cenitev. V sklepu o tržni vrednosti z dne 18. 3. 2024 (7. točka obrazložitve), ki se dopolnjuje, je izrecno navedeno, da je izvedenec gradbene stroke ocenil nadstrešek in lopo na parceli 556/1 ter se nikjer ne omenja, da je bila ocenjena parcela 558/3. Gre za pravno novost, saj ta nepremičnina s cenitvijo izvedenca gradbene stroke ni bila ocenjena. Zato je sodišče prve stopnje neupravičeno dodalo sporno nepremičnino.

Dodaja, da prva upnica do dolžnika nima več nobene terjatve, saj je dolžnikov davčni dolg v 10 letih zastaral, drugi upnik pa ima le terjatev 300 EUR. Zato primarno prosi, da se postopek ustavi. V izvršbi ni dovoljeno prodajati kmetijskih zemljišč, v katerih dolžnik (kmet) živi. Z neupravičenim prodajanjem nepremičnine je tržna vrednost prenizko ugotovljena.

3. Prva upnica po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in mu naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem dopolnilnem sklepu. Dodaja, da ne držijo dolžnikove navedbe o absolutnem zastaranju davčne terjatve in se sklicuje na 126. člen in 126.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in na Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je dopolnilni sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 3. 2024, s katerim je bil dopolnjen sklep o tržni vrednosti z dne 18. 3. 2024 - v zapisu izreka sklepa pa je bila dodana parcela 558/3.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega dopolnilnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v izreku sklepa o tržni vrednosti pri navedbi nepremičnin, katerih skupna vrednost je ocenjena na 101.475,68 EUR, pomotoma izpadla navedba parcele 558/3, katere vrednost pa je že zajeta v skupni vrednosti vseh (enajstih) nepremičnin v višini 101.475,68 EUR, saj je sodni cenilec gradbene stroke ocenil vrednosti dolžnikovih solastniških deležev nepremičnin - 1/2 parcel 558/1, 558/2, 558/3 in 559/2, ki znaša skupaj 83.300,00 EUR in je ta vrednost navedena v 7. točki obrazložitve sklepa o tržni vrednosti. Ker je v ugotovljeni višini tržne vrednosti dolžnikovih nepremičnin, na katere je bila predlagana in dovoljena izvršba, v znesku 101.475,68 EUR, zajeta tudi vrednost parcele 558/3, je z izpodbijanim sklepom dopolnilo izrek sklepa o tržni vrednosti še s to nepremičnino (prvi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da parcela 558/3 ni bila ocenjena s cenitvijo izvedenca gradbene stroke, zaradi česar naj bi jo sodišče prve stopnje neutemeljeno dodalo. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o tržni vrednosti z dne 18. 3. 2024 je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje določilo sodnega cenilca za kmetijska zemljišča, ki je ocenil tržno vrednost dolžnikovega solastniškega deleža kmetijskih zemljišč v znesku 14.575,68 EUR (parcel 510/1, 544/1, 544/3, 544/4, 556/1, 556/2, 558/1, 558/3, 559/1, 559/2), 2 in cenilca gradbene stroke, ki je ocenil tržno vrednost dolžnikovega solastniškega deleža pozidanih stavbnih zemljišč in gradbenih objektov v znesku 83.300 EUR (parcel 558/1, 558/2, 558/3 in 559/2) 3 ter zemljišča z nadstreškom (parcele 556/1) v znesku 3.600 EUR. 4 Na podlagi cenitvenih poročil obeh izvedencev je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost nepremičnin (predmetov izvršbe) v obravnavani zadevi v skupnem znesku 101.475,68 EUR. Tudi iz obrazložitve izpodbijanega dopolnilnega sklepa izhaja (glej 4. točko obrazložitve), da je vrednost parcele 558/3 že zajeta v skupni vrednosti vseh nepremičnin v znesku 101.475,68 EUR.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je k I. točki izreka sklepa o tržni vrednosti dodalo pomotoma izpadlo parcelo 558/3, dolžnikove pritožbene navedbe o neobstoju terjatve, predlogu za ustavitev postopka, nedopustnosti izvršbe in (sicer zgolj pavšalen ter nekonkretiziran) očitek o prenizko ugotovljeni tržni vrednosti pa niso pravno relevantni, saj se ne nanašajo na odločilna dejstva glede utemeljenosti dopolnitve sklepa o tržni vrednosti. Glede pritožbeno izpostavljene časovne oddaljenosti od oprave cenitve izvedenca gradbene stroke do izdaje izpodbijanega sklepa, pa je pojasniti, da to ne vpliva na pravilnost ugotovljene tržne vrednosti nepremičnin, 5 lahko pa sodišče ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ pred oziroma na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.

10. Glede na obrazloženo je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel (svojih pritožbenih stroškov ni priglasil), zato mora v roku osem dni povrniti prvi upnici, ki je odgovorila na pritožbo, njene potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 612 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 68.848,66 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 1.000 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT) in 20 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT). Odmerjene stroške mora dolžnik plačati plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 Pri vseh nadaljnjih oznakah nepremičnin v tej obrazložitvi gre za isto katastrsko občino, zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni več navajalo.

2 Iz spisa je razvidno, da je sodni izvedenec kmetijske stroke v cenitvenem poročilu z dne 19. 5. 2018 (list. št. 52 - 61) in njegovo dopolnitvijo z dne 5. 9. 2018 (list. št. 101 - 106) ocenil tržno vrednost vrednost dolžnikovega solastniškega deleža kmetijskih zemljišč parcel 510/1, 544/1, 544/3, 544/4, 556/1, 556/2, 558/1, 558/3, 559/1, 559/2, ni pa ocenjeval parcele 558/2 in pozidanega zemljišča parcele 556/1, 558/1, 558/3.

3 Iz spisa je razvidno, da je sodni cenilec gradbene stroke v cenitvenem poročilu z dne 23. 7. 2019 (list. št. 167 - 259), ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 20. 9. 2019, ocenil tržno vrednost dolžnikovega solastniškega deleža stanovanjske hiše s pomožnima objektoma in pripadajočimi zemljišči na parcelah 558/1, 558/2, 558/3 in 559/2.

4 Iz spisa je razvidno, da je sodni cenilec gradbene stroke v cenitvenem poročilu z dne 24. 9. 2020 (priloga C4) ocenil tržno vrednost dolžnikovega solastniškega deleža zemljišča z nadstreškom (parcela 556/1).

5 Po drugem odstavku 178. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.