Supreme Court allows review of liability for gas explosion and adequacy of lower court reasoning.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court granted the applicant's request to allow a review of the second-instance judgment. The applicant argued that the lower courts failed to establish the liability of the insured parties for a gas explosion and provided insufficient reasoning regarding their duty to ensure safe evacuation. The court determined that the conditions for admitting a review were met based on the specific questions raised.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a paragraph 1 of the Code of Civil Procedure; Article 324 paragraph 7 of the Code of Civil Procedure: A review is permitted when the applicant demonstrates that the lower court's decision on the existence of liability or the adequacy of its reasoning fails to meet the required standard of proof or justification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Presodilo je, da se tožnik pri delu ni poškodoval zaradi nevarne stvari (torej da ni podana objektivna odgovornost zavarovancev toženk), niti zaradi protipravnih opustitvenih ravnanj zavarovancev toženk (da tudi ni podana njuna krivdna odgovornost).
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da v danem primeru ni obstajala dolžnost zavarovancev toženih strank, da poskrbijo za varno evakuacijo delavcev iz delovnega mesta v primeru eksplozije plina, ker naj bi šlo za nepričakovan in nenaden dogodek, na katerega zavarovanca toženih strank nista mogla računati?
◦ Ali predstavlja eksplozija plina pri uporabi plinskega gorilnika za delodajalca pričakovan dogodek?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
◦ Ali so opustitve zavarovancev toženih strank, ki jih je ugotovil izvedenec varstva in zdravja pri delu dr. Bojan Grum, v vzročni zvezi s škodnim dogodkom (in tožniku nastalo škodo)?
◦ Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko se ni opredelilo do izvedenskega mnenja dr. Bojana Gruma v delu, ko je izvedenec ugotovil:
- da dostop do vrat vodohrana v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ni bil ustrezno zavarovan in posledično delodajalec (zavarovanec prvo tožene stranke) tožniku ni zagotovil varnega dostopa in izstopa do delovnega mesta,
- da zavarovanec prvo tožene stranke tožniku ni izročil pisnih obvestil in navodil glede opravljanja konkretnega dela,
- da zavarovanca toženih strank nista poskrbela za ustrezno organizacijo delovnega procesa in za nadzor nad izvajanjem del (z imenovanjem odgovorne vodje del, ki bi bil odgovoren za varno opravljanje dela oz. z imenovanjem koordinatorja za varstvo pri delu, ki je poskrbel, da bi dela potekala varno in medsebojno usklajeno),
- da je okvir vrat vodohrana iz gladke inox kovine, ki je, kadar je mokra ali celo pokrita z nanosi listja, zemlje, ipd. bistveno bolj zdrsna kot beton oziroma je celo nevarna za potencialni zdrs, kar še posebno velja v okoliščinah, če del čevlja nalega samo na pločevino, drugi del čevlja pa ni na betonu, istočasno pa telo rotira oziroma na nogo deluje prečna in ne zgolj vertikalna sila. Taki gibi so značilni za hitenje, nekontrolirano gibanje, hipne nenavadne gibe, panično zapuščanje notranjosti prostora, ipd. Za primere, kot je bil obravnavani (ko je moral tožnik zaradi nenadne eksplozije plina nemudoma zapustiti vodohran), je torej po mnenju izvedenca inox okvir vrat vodohrana v primeru mokrote nevaren za potencialni zdrs, pri čemer bi varnostno situacijo nedvomno izboljšal dodaten varnostni ukrep s premazom pločevine s protizdrsnim premazom, ipd., za kar pa zavarovanca toženih strank v danem primeru prav tako nista poskrbela.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).