Appeal dismissed; court upheld first instance order to sue for co-ownership share based on land registry data.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine vpisane kot solastno premoženje udeležencev, na katerem imata vsak 1/2 solastni delež, je zato pravica predlagatelja, ki temu oporeka in trdi, da ne gre za solastno temveč za skupno premoženje udeležencev, manj verjetna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek (I. izreka) in predlagatelja napotilo, da zoper nasprotno udeleženko v 30ih dneh po pravnomočnosti sklepa vloži tožbo zaradi ugotovitve, da znaša njegov solastniški delež na nepremičninah 80/5, 80/3 in 414, vse k. o. X 64/100, solastniški delež nasprotne udeleženke pa 36/100 oz. da znaša delež predlagatelja več kot 1/2, kot to izhaja iz zemljiške knjige (II. točka izreka). Če tožba v tem roku ne bo vložena, bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo in ga zaključilo ne glede na zahtevek, glede katerega je bil predlagatelj napoten na pravdo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdni postopek napoti nasprotno udeleženko, katere pravica je po njegovem mnenju manj verjetna. Nasprotna udeleženka v postopku ni zanikala, da obravnavane nepremičnine sodijo v skupno premoženje in je neutemeljeno vztrajala, da je delež na obravnavanih nepremičninah 1/2 za vsakega udeleženca, kar izhaja iz zemljiške knjige. Glede na dejstvo, da je vpis v zemljiško knjige zgolj deklaratorne narave in da je med udeležencema potekal sodni spor, v katerem sta že bila pravnomočno določena deleža na skupnem premoženju (64% v korist predlagatelja in 36% v korist nasprotne udeleženke), v skladu z načelom enotnosti deleža na skupnem premoženju ugotovljena deleža veljata tudi za nepremičnine v k. o.

X, čeprav slednje niso bile vključene v ugotavljanje skupnega premoženja v postopku I P 69/2018. Če pa nasprotna udeleženka trdi, da sta deleža na nepremičninah v k. o. X drugačna, kot ju je določilo sodišče v postopku I P 69/2018, je njeno pravico, ki se sicer sklicuje na podatke iz zemljiške knjige, treba šteti za manj verjetno. Nasprotna udeleženka se je sicer sklicevala na domnevni dogovor, da so bili deleži na nepremičninah v k. o. X določeni na podlagi dogovora (pogodbe) udeležencev, pri čemer se je sklicevala na prodajno pogodbo z dne 8. 6. 2010 in darilno pogodbo z dne 5. 11. 2010, vendar je šlo za pogodbena razmerja s tretjimi osebami, ne pa za pogodbi o priznanju deleža na skupnem premoženju, prav tako pa pogodbama manjka ustrezna vsebina kot tudi oblika.

Glede nepremičnine 80/5 k. o. X, za katero nasprotna udeleženka trdi, da je bila pridobljena z darilno pogodbo, je predlagatelj že v pravdi zatrjeval, da je bila pogodba v resnici odplačna, darilna pogodba pa sklenjena zaradi nižjega davka. Kljub temu, da obravnavane nepremičnine niso bile vključene v izrek pravnomočne sodbe I P 69/2018, to ne more biti ovira za določitev enakega deleža na skupnem premoženju, kot je bil že določen v pravdnem postopku. Predlagatelj zahteva delitev skupnega premoženja, ne pa solastnine. Če nasprotna udeleženka meni, da obravnavane nepremičnine niso skupno premoženje ali da deleža nista takšna kot na celotnem skupnem premoženju, je torej njena pravica manj verjetna in jo bo morala izkazati v pravdi (II Ips 746/2007, II Ips 939/2008, I Cp 1254/2020).

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje je sicer pravilen, čeprav iz napačnih razlogov, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oz. velikosti njihovih deležev, nepravdno sodišče prekine postopek in udeležence v skladu z 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) napoti na pravdo, pri čemer na pravdo napoti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (9. čl. ZNP-1).

7. Drži, kot navaja predlagatelj, v sodni praksi je uveljavljeno načelo enotnega deleža na celotnem skupnem premoženju 1 , kar pomeni, da je skupno premoženje treba pojmovati enotno in da njegovi deli nimajo lastne pravne eksistence ter da velikost (pomembnost) posebnega vložka v skupno premoženje ne more biti razlog za odstop od enotnega obravnavanja skupnega premoženja.

8. Vendar pa v obravnavanem primeru med udeležencema ni, kot zmotno meni predlagatelj, soglasja o tem, ali nepremičnine v k. o. X sodijo v skupno premoženje, saj nasprotna udeleženka v postopku navaja, da je med zakoncema obstajal dogovor o tem, da sta deleža na obravnavanih nepremičninah v k.o. X polovična, kar izhaja tudi iz podatkov zemljiške knjige in okoliščine, da predlagatelj teh nepremičnin v pravdni postopek za ugotovitev skupnega premoženja ni vključil. Ker je glede na podane navedbe udeležencev sporno, ali nepremičnine v k. o. X sodijo v skupno premoženje udeležencev, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde glede deleža na nepremičninah v k. o. X napotilo predlagatelja, pravilna. Delež udeležencev na skupnem premoženju, ki je bil pravnomočno ugotovljen s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I P 69/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1072/2022, velja namreč zgolj za predmete, ki sodijo v skupno premoženje udeležencev. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine v k. o. X vpisane kot solastno premoženje udeležencev, na katerem imata vsak 1/2 solastni delež, je zato pravica predlagatelja, ki temu oporeka in trdi, da ne gre za solastno temveč za skupno premoženje udeležencev, manj verjetna.

9. Ob tem pa pritožbeno sodišče še opozarja, da stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Stranka, ki je na pravdo napotena, je dolžna (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) poskrbeti za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Namen napotitvenega sklepa je v tem, da stranke rešijo sporna lastninsko pravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. V primeru ugotovitve, da nepremičnine v k. o. X sodijo v skupno premoženje udeležencev, bo v skladu z načelom enotnega deleža na skupnem premoženju veljalo, da delež predlagatelja na teh nepremičninah znaša 64%, delež nasprotne udeleženke pa 36%, kot je bilo že pravnomočno ugotovljeno v pravdi zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev udeležencev na njem.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku ZPP, v zv. s 42. čl. ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 42. čl. ZNP-1).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. čl. ZPP v zv. s 42. čl. ZNP-1).

1 Več v I. Ščernjavić in J. Hudej: Skupno premoženje zakoncev - analiza novejše sodne prakse s komentarjem, Revija Odvetnik 4/2015 z dne 1. 10.2015: Ker se delež določa le pri skupnem premoženju kot celoti, in ne pri posameznih premoženjskih enotah, se lahko posebni vložek odrazi le v višjem deležu pri celotnem premoženju. Skupno premoženje je treba pojmovati enotno, njegovi deli nimajo lastne ravne eksistence, zato je njihova usoda lahko le enaka.