Appeal dismissed; creditor's enforcement request upheld as debtor's partial payment did not justify objection.

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani 2. (pravilno) 3. točka in 4. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je izterjevano terjatev delno plačal šele po izdaji sklepa o izvršbi, zato je upnica utemeljeno vložila predlog za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 19. 10. 2023, delno ustavilo za dne 14. 11. 2023 plačanih 269,46 EUR (1. točka izreka), delno ugodilo ugovoru tudi glede izvršilnih stroškov in sklep o izvršbi z dne 19. 10. 2023 v tretjem odstavku izreka razveljavilo za znesek 30,00 EUR ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (2. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo ugovor (pravilno 3. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovora zoper sklep o izvršbi (4. točka izreka).

2. Dolžnik v, po pooblaščencu vloženi pravočasni pritožbi izpodbija zavrnilni del tega sklepa sodišča prve stopnje v 2. (pravilno) 3. in 4. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavi.

Navaja, da je podal ugovor plačila in ugovor zoper odmero izvršilnih stroškov v sklepu o izvršbi. V izpodbijanem sklepu je zmotno ugotovljeno, da je ugovarjal kaj več, kot to, da je plačal znesek 269,46 EUR. Ugovor o poplačilu celotne terjatve sploh ni bil podan. Dolžnik tudi ni ugovarjal plačilu stroškov v znesku 44,00 EUR. Zato je sodišče v izpodbijanem sklepu v 3. točki izreka (pomotoma navedena 2. točka izreka) izven ugovornih navedb odločilo o domnevnem ugovoru, ki ga ni bilo. Z izpodbijanim sklepom je bilo v celoti ugodeno ugovoru. Nadalje navaja, da je upnica glede na uspeh dolžnika dolžna povrniti dolžniku stroške ugovora. Zmoten je zaključek sodišča, da upnici ni mogoče naložiti stroškov ugovora, ker naj mu jih upnica ne bi povzročila neutemeljeno. Upnica je namreč izrecno tista, ki je povzročila, da je bil dolžnik primoran vložiti ugovor, saj je zahtevala povračilo stroškov, ki ji ne pripadajo. Izpodbijana odločitev glede stroškov je arbitrarna, brez obrazložitve, celo v nasprotju s podanim ugovorom.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za odločanje o ugovoru v obravnavani izvršilni zadevi je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ).

6. Dolžnik v ugovoru ni nasprotoval temelju izterjevane terjatve, ampak je zgolj navedel, da je terjatev (glavnico, obresti in del izvršilnih stroškov) poravnal s tem, da je upnici plačal 269,46 EUR. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izračuna, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo po programu za izračun zakonskih zamudnih obresti na spletni strani Vrhovnega sodišča in ki je priloga izpodbijanega sklepa, izhaja, da dolžnik s plačilom 269,46 EUR z dne 14. 11. 2023 dolga do upnice ni v celoti poplačal, saj plačani znesek ne zadošča za poplačilo izterjevane glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odmerjenimi zmanjšanimi izvršilnimi stroški. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnik za preostali del izterjevane terjatve ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka, zato je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor v preostalem delu neobrazložen in s tem neutemeljen, in ga je pravilno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo (pravilno 3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

7. Pravna podlaga za odločanje o dolžnikovih izvršilnih stroških je podana v določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

8. Dolžnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost stroškovne odločitve v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnik izterjevano terjatev delno plačal šele po izdaji sklepa o izvršbi, zato je upnica utemeljeno vložila predlog za izvršbo. Iz navedenega razloga mu upnica stroškov ugovornega postopka ni povzročila neutemeljeno, zato jih dolžnik mora kriti sam. S tem pa je sodišče prve stopnje stroškovno odločitev obrazložilo, zato ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka.

9. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani 2. (pravilno) 3. in 4. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

10. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.