Appeal dismissed; employee dismissed for repeated failure to wear mandatory high-visibility safety gear despite prior warning.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožnik je bil s toženko v delovnem razmerju na delovnem mestu kontrolor kanalizacijskih sistemov v sektorju kanalizacija, služba odvajanja komunalnih padavinskih voda. Nesporno med strankama je, da je delo opravljal tako v pisarni kot tudi na terenu. V tem individualnem delovnem sporu tožnik izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki mu jo je toženka kot njegov delodajalec odpovedala na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 6 obrazložitve izhaja, da je toženka kot delodajalec spoštovala zakonske določbe in tožniku zagotovila ustrezno zaščitno opremo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, in sicer dvodelna varovalna oprema EN13688, ki je navadna dvodelna obleka brez odsevnikov, ob tej pa je bil dolžan uporabljati opozorilni telovnik EN 20471 - oblačilo z visoko vidljivostjo, ki ima odsevnike. Oprema je skladna s Pravilnikom o delovnih oblekah in osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (priloga B2). Tako je tožnik moral uporabljati navedeno kombinacijo delovnih oblačil, ki jo je dejansko prejel. Nadalje je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne držijo tožnikove navedbe, da je namesto modrih uporabljal zelene varovalne hlače z odsevniki. Na podlagi skrbne dokazne ocene je ugotovilo, da tožnik modrih hlač ni hotel nositi, saj so po njegovi izpovedi imele preplitke žepe. Prav tako pa tudi zelenih hlač ni uporabljal, saj njegov nadrejeni tega ni opazil od januarja 2023 dalje. Zaradi tega njegovega ravnanja so bili njegovi sodelavci predvsem pa njegov spremljevalni delavec nezadovoljni, saj so razmišljali, da ima tožnik privilegije. Vodja pravno kadrovske službe in tožnikov sodelavec (sindikalni predstavnik) sta potrdila, da tožnik zelenih hlač ni nosil najmanj od januarja 2023, modrih pa sploh ni nosil. Delavci so bili zaradi tožnikovega ravnanja nezadovoljni in so od sindikata zahtevali ustrezno ukrepanje, saj tožniku za razliko od njih ni bilo potrebno nositi zaščitnih hlač.

Tožnik je že dne 23. 3. 2023 prejel pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bila dne 12. 10. 2023 odpovedana pogodba o zaposlitvi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da je tožnik tudi po prejetem opozorilu s kršitvami svojih delovnih obveznosti nadaljeval. Tako je obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka v postopku dokazala obstoj očitane kršitve in utemeljenost odpovednega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj po drugem odstavku istega člena, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 12. 10. 2023 nezakonita in se razveljavi, da pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati dne 21. 11. 2023 in še vedno traja, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo v roku 8 dni pod izvršbo, da je dolžna za čas od 22. 11. 2023 prijaviti tožnika v obvezna zavarovanja ter mu izplačati mesečno bruto nadomestilo plače v višini 1.862,91 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od mesečne neto plače od 19. naslednjega meseca dalje do plačila, v roku 8 dni (točka I izreka) in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnik. Izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnik ni nosil delovnih hlač. Sodišče se ni opredelilo, kje bi jih moral nositi - v pisarni ali na terenu. Niti ena priča ga na terenu ni videla, da jih ne bi nosil, tako za tako odločitev ni trdnega dokaza. Zaradi tega taka odpoved pogodbe iz krivdnega razloga ni zakonita in v celoti izvotli delovnopravno zaščito delavca. Sodišče je v zvezi s vprašanjem, ali morajo imeti delovne oziroma zaščitne hlače odsevne površine, kršilo materialno pravo. V mednarodnem standardu SIS je izrecno zapisano, da morajo biti na oblačilih, kamor sodijo tudi hlače, odsevne površine. Odsevnikov na delovnih hlačah, ki jih je pred izdajo opozorila nosil tožnik, ni bilo. Toženka ni imela nobenega dokaza, da tožnik delovnih hlač ni nosil. Tožnik še navaja, da je bil na delovnem mestu kontrolor kanalizacijskih sistemov v delovnem času vedno opremljen skladno s Pravilnikom o delovnih oblekah in osebni varovalni opremi. Hlač občasno ni uporabljal, ko je opravljal pisarniška dela in ni imel stika s strankami. Nikoli ni od delodajalca prejel varovalne obleke dvodelne EN 13688. Enkrat mu je vodja sektorja kanalizacije izročil ene modre delovne hlače, ki pa niso bile označene z oznako CE, kar je v nasprotju s 5. členom Pravilnika. Delodajalec ga ni obravnaval tako kot ostale zaposlene. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti in toženki naloži plačilo stroškov postopka, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, saj je pravilna in izdana v zakonito izvedenem postopku ter po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah v pritožbi navedenih razlogov. Skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tem členu, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pritožba pavšalno sklicuje, in tudi ne bistvenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je utemeljeno sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je ustrezno obrazložilo, zato jo je pritožbeno sodišče tudi lahko preizkusilo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje in je skladno s prvim odstavkom 360. člena ZPP presojalo le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.

6. Tožnik je bil s toženko v delovnem razmerju na delovnem mestu kontrolor kanalizacijskih sistemov v sektorju kanalizacija, služba odvajanja komunalnih padavinskih voda. Nesporno med strankama je, da je delo opravljal tako v pisarni kot tudi na terenu. V tem individualnem delovnem sporu tožnik izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki mu jo je toženka kot njegov delodajalec odpovedala na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

7. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 6 obrazložitve izhaja, da je toženka kot delodajalec spoštovala zakonske določbe in tožniku zagotovila ustrezno zaščitno opremo, ki je predpisana za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, in sicer dvodelna varovalna oprema EN13688, ki je navadna dvodelna obleka brez odsevnikov, ob tej pa je bil dolžan uporabljati opozorilni telovnik EN 20471 - oblačilo z visoko vidljivostjo, ki ima odsevnike. Oprema je skladna s Pravilnikom o delovnih oblekah in osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (priloga B2). Tako je tožnik moral uporabljati navedeno kombinacijo delovnih oblačil, ki jo je dejansko prejel.

8. Nadalje je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ne držijo tožnikove navedbe, da je namesto modrih uporabljal zelene varovalne hlače z odsevniki. Na podlagi skrbne dokazne ocene je ugotovilo, da tožnik modrih hlač ni hotel nositi, saj so po njegovi izpovedi imele preplitke žepe. Prav tako pa tudi zelenih hlač ni uporabljal, saj njegov nadrejeni tega ni opazil od januarja 2023 dalje. Zaradi tega njegovega ravnanja so bili njegovi sodelavci predvsem pa njegov spremljevalni delavec nezadovoljni, saj so razmišljali, da ima tožnik privilegije. Vodja pravno kadrovske službe in tožnikov sodelavec (sindikalni predstavnik) sta potrdila, da tožnik zelenih hlač ni nosil najmanj od januarja 2023, modrih pa sploh ni nosil. Delavci so bili zaradi tožnikovega ravnanja nezadovoljni in so od sindikata zahtevali ustrezno ukrepanje, saj tožniku za razliko od njih ni bilo potrebno nositi zaščitnih hlač.

9. Tožnik je že dne 23. 3. 2023 prejel pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bila dne 12. 10. 2023 odpovedana pogodba o zaposlitvi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da je tožnik tudi po prejetem opozorilu s kršitvami svojih delovnih obveznosti nadaljeval. Tako je obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka v postopku dokazala obstoj očitane kršitve in utemeljenost odpovednega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj po drugem odstavku istega člena, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita.

10. Razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in tudi razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.