Supreme Court dismisses appeal for access to file due to failure to prove legitimate interest under ZPP Art. 150(2).

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik A., d. d., ..., je dolžan v roku 15 dni po prejemu tega sklepa tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 62,22 EUR.

[JEDRO]

Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Oseba, ki prosi za vpogled v spis, mora izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njenih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobila z vpogledom v spis.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo A., d. d. (v nadaljevanju A., d. d.) za udeležbo v tem upravnem sporu (I. točka izreka), zavrnilo je tudi njeno prošnjo za vpogled v spis (II. točka izreka) in zavrnilo njen predlog za združitev zadeve I U 2013/2020 s tožbo A., ki jo je ta vložila zaradi molka organa, v zvezi s svojo zahtevo za izrek ničnosti 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe (III. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da družbi A., d. d., ni mogoče priznati položaja prizadete stranke v upravnem sporu (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) ne po prvem ne po drugem ne po tretjem odstavku 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Z II. točko izreka pa je zavrnilo njeno prošnjo za vpogled v spis, ker ni izkazala upravičene koristi v smislu drugega odstavka 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prošnjo za združitev zadev pa je zavrnilo, ker pogoj istega predmeta ni podan (III. točka izreka).

3. Družba A., d. d. (v nadaljevanju pritožnica) je zoper II. točko izreka omenjenega sklepa vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da izpodbijani sklep ni obrazložen, ker da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Hkrati sodišču prve stopnje očita, da je preozko interpretiralo določbo drugega odstavka 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in posledično napačno sklenilo, da nima upravičene koristi za vpogled v spis. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in II. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da ji prizna pravico do vpogleda v sodni spis I U 2013/2020, podrejeno, naj II. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške. Navaja, da pritožnica trditvenega bremena v zvezi z zahtevo za vpogled ni izpolnila, zato skuša v pritožbi razloge, s katerimi je utemeljeval zahtevo po priznanju statusa stranke, nedopustno prikazati kot pravočasno uveljavljan izkaz upravičene koristi iz drugega odstavka 150. člena ZPP.

5. Tudi toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da pritožničine navedbe, ki se nanašajo na priznanje položaja stranke v upravnem sporu, ne morejo biti upoštevne, ker se ne nanašajo na vprašanje odločitve o vpogledu v sodni spis, ki se izpodbija s pritožbo. Navedb glede učinkov odločbe na Aneks in popuste na cene, glede pomena za pripravo učinkovite obrambe v gospodarskem sporu, istovetnosti njenih zahtevkov in tožničinih zahtevkov, njunega položaj v gospodarskem sporu itd., pa naj ne bi podala že v svoji vlogi, zato meni, da so prepozne in ne morejo biti upoštevne.

K I. točki izreka

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožnica je z eno vlogo uveljavljala zahtevo za priznanje položaja stranke po 19. členu ZUS-1 v zadevi I U 2013/2020, zato prosila za vpogled v spis te zadeve in predlagala njeno združitev z zadevo, v kateri je sama vložila tožbo.

8. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničino zahtevo za udeležbo v tem upravnem sporu (I. točke izreka izpodbijanega sklepa), bi ji bil pregled in prepis spisa lahko dovoljen le, če bi izkazala upravičeno korist za to (drugi odstavek 150. člena ZPP). Te pa po presoji sodišča prve stopnje z navedbami, da se v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 26/2024 obravnava tožničina tožba, v kateri, s sklicevanjem na 3. točko izreka v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, proti njej uveljavlja plačilo denarnega zneska, ni izkazala.

9. Vrhovno sodišče soglaša s tako presojo. Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora namreč že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes in ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Kot pravilno navaja pritožnica sama, mora oseba, ki prosi za vpogled v spis, izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njenih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobila z vpogledom v spis. Kljub temu, da je za vpogled v spis treba izkazati upravičeno korist in ne pravnega interesa, pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča z navedbami v svoji vlogi, s katero je uveljavljala vpogled v spis, upravičene koristi ni izkazala.

10. Prošnjo za vpogled v spis je namreč utemeljevala le s sklicevanjem na priznanje položaja stranke na podlagi 19. člena ZUS-1, kar pa je sodišče prve stopnje obrazloženo zavrnilo. Pritožnica torej več od vpogleda v spis po prvem odstavku 150. člena ZPP niti ni uveljavljala.

11. Navedbe, s katerimi je pritožnica neuspešno utemeljevala položaj stranke v tem upravnem sporu, pa same po sebi ne izkazujejo niti upravičene koristi za vpogled v spis po drugem odstavku 150. člena ZPP. Pritožnica je namreč pravni interes za udeležbo v tem upravnem sporu (poleg navajanja pravnih podlag in sodne prakse) utemeljevala le s sklicevanjem na sodbo v zadevi I U 702/2021 z dne 21. 2. 2023, v kateri je Upravno sodišče presojalo zakonitost sklepa tožene stranke o zavrženju njene zahteve za izrek ničnosti in z navajanjem omenjenega gospodarskega spora. Iz takih navedb očitno ni mogoče izluščiti tega, kar pritožnica navaja v pritožbi, tj. da bi ji vsebina listin omogočala učinkovito obrambo v gospodarskem sporu.

12. Ker tega ni navajala v vlogi za vpogled v spis, je neutemeljen tudi očitek, da je sodišče prve stopnje to prezrlo. V pritožbenem postopku pa novih dejstev in dokazov ni mogoče upoštevati, če pritožnik ne izkaže, da tega ni mogel navajati do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 74. člena ZUS-1).

13. Prav tako je neutemeljen očitek, da sodišče ni upoštevalo njenih navedb, da v tem upravnem sporu izpodbijana odločba posega tudi v njen pravi položaj. Iz pritožničinih navedb je očitno, da ji je vsebina te odločbe znana. Ugovore zoper njo, če meni, da nedopustno posega v njen pravni položaj lahko uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi (ki jih, kot sama navaja, tudi uveljavlja). Zgolj dejstvo, da ji je bil priznan samostojni pravni interes pri uveljavljanju teh pravnih sredstev, pa samo po sebi še ne pomeni, da je izkazana upravičena korist za vpogled v spis zadeve, v kateri ji udeležba ni priznana.

14. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje pa ne zadošča za utemeljitev očitkov o njeni neobrazloženosti in zmotni uporabi drugega odstavka 150. člena ZPP.

15. Po obrazloženem in ker niso podani niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

16. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato je tožnici dolžan povrniti nastale potrebne stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

17. Vrhovno sodišče je tožnici na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 50/2 (gre za neocenljivo zadevo) v priglašeni višini 50,00 EUR. Dalje je priznalo 2 % za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, kar znaša 1,00 EUR (in ne priglašenih 20,00 EUR, saj za to ni podlage), vse skupaj pa 51,00 EUR stroškov, povečanih za 22 % DDV (11,22 EUR) torej 62,22 EUR, ki jih mora pritožnik povrniti tožnici v roku 15 dni.