Appeal allowed: future alimony execution and prior order are distinct legal institutions requiring separate proceedings.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Izvršba za izterjavo v bodoče zapadlih obrokov preživnine po 106. členu ZIZ in predhodna odredba po 259. členu ZIZ sta različna, med seboj neodvisna pravna instituta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice zoper dolžnika dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo že zapadlih obrokov preživnine v znesku 2.600,00 EUR in v bodoče zapadlih obrokov preživnine v znesku 2.400,00 EUR (I. točka izreka), zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe z nalogom organizaciji za plačilni promet za rubež dolžnikovih sredstev v bodoče zapadlih obrokov preživnine in s prenosom zarubljenih sredstev na fiduciarni račun pooblaščenega upnika (II. točka izreka), 1 ter dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku 91,80 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v presežku pa je predlog upnice zavrnilo (III. točka izreka).

2. Upnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da predstavljata predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ različna, med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika je v njunem učinku. Na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe po 106. členu ZIZ se rubež in izplačilo opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev lahko dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa zarubi dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost zavarovanja terjatve bodoče izvršbe, dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ. Navaja tudi, da 4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ ureja rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet, zato bi sodišče moralo dovoliti zavarovanje s predhodno odredbo z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet, zavrnilo pa bi lahko zgolj prenos sredstev oziroma poplačilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik s sklepom o dovolitvi izvršbe na podlagi 106. člena ZIZ že dosegel izvršbo v bodoče zapadlih preživninskih obrokov od vključno meseca septembra 2023 do vključno meseca avgusta 2024 z rubežem in prenosom sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, zato je njegov predlog za zavarovanje s predhodno odredbo za isto v bodoče zapadlo preživninsko terjatev neutemeljen.

5. Upnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da predstavljata izvršba za izterjavo v bodoče zapadlih obrokov preživnine po 106. členu ZIZ in predhodna odredba po 259. členu ZIZ različna, med seboj neodvisna pravna instituta. 106. člen ZIZ omogoča dovolitev izvršbe na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga brez ponovne zahteve ob njihovi zapadlosti, medtem ko 259. člen ZIZ omogoča zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravita šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Drugače sme dolžnikov dolžnik na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih obrokov že ob prejemu sklepa o predhodni odredbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih obrokov, za katere je dovoljeno zavarovanje, pri čemer pa posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega za izterjavo bodočih preživninskih obrokov po 106. členu ZIZ, dolžnikov dolžnik ob prejemu sklepa o izvršbi ne sme zarubiti celotnega zneska vseh bodočih preživninskih obrokov, ampak mora zgolj ob zapadlosti plačati posamezni preživninski obrok, ki zapade v plačilo v obdobju, za katerega je dovoljena izvršba. Namen pravnega varstva z izdano predhodno odredbo po 259. členu ZIZ je tako v možnosti zavarovanja terjatev bodoče izvršbe, dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.

6. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog upnice za izdajo predhodne odredbe (II. točka izreka sklepa).

7. Sodišče druge stopnje je zato skladno z 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ utemeljeni pritožbi upnice ugodilo, izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo, upoštevaje zgoraj navedeno, kar ne terja dodatnih napotkov, ponovno odločiti o predlogu upnice za izdajo predhodne odredbe. 2

1 Očitno v izreku pomotoma navedeno začasna odredba, saj je upnik predlagal zavarovanje s predhodno odredbo.

2 V okviru ponovnega odločanja pa bo lahko odpravilo v izreku vsebovano očitno pisno napako glede poimenovanja predlaganega zavarovanja.