Appeal granted; agreed jurisdiction clause shifts case from District to District Court in Maribor.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da bo o zahtevku in vseh stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Mariboru.

II. Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

[JEDRO]

Sporazum o pristojnosti je dovolj določno označen, dolžnik pa mu v ugovoru ni nasprotoval. Na ta način je upnik kriteriju iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ zadostil, sodišče pa bi to navedbo v predlogu za izvršbo moralo upoštevati pri določitvi krajevne pristojnosti sodišča, ki bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o utemeljenosti upnikovega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 31. 7. 2024 je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklep o izvršbi z dne 24. 5. 2024 razveljavilo. V 2. točki izreka je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojno sodišče.

2. Zoper 2. točko izreka vlaga pritožbo upnik in poudarja, da je v predlogu za izvršbo ustrezno označil, da gre v primeru dolžnikovega ugovora za dogovorjeno krajevno pristojnost na podlagi Pogodbe o kreditu št. 00/001 z dne 7. 6. 2019 pred sodiščem v Mariboru. Poleg navedenega pa je upnik javni sklad, vrednost spora pa ne presega 20.000,00 EUR in je zato pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (prvi odstavek 47. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno (prvi odstavek 69. člena ZPP). V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti (sedmi odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru. V primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora sodišče razveljavi sklep o izvršbi ter odloči, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem, pri čemer upošteva tudi sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru in mu ga priložil (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

6. Upnik utemeljeno opozarja, da je v predlogu za izvršbo v rubriki "Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora" označil, da je v Kreditni pogodbi št. 00/001 dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Mariboru, pri čemer pa je navedel, da je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil sporazum o pristojnosti dovolj določno označen, dolžnik pa mu v ugovoru ni nasprotoval. Na ta način je upnik kriteriju iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ zadostil, sodišče pa bi to navedbo v predlogu za izvršbo moralo upoštevati pri določitvi krajevne pristojnosti sodišča, ki bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o utemeljenosti upnikovega zahtevka.

7. Pri določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča na podlagi določbe 62. člena ZIZ je sodišče dolžno slediti navedbi tiste stranke, ki zatrjuje obstoj sporazuma o krajevni pristojnosti, ne da bi ob tem presojalo, ali je takšen sporazum tudi dejansko veljaven. Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Ker je upnik javni sklad - ta pa je pravna oseba javnega prava (2. člen Zakona o javnih skladih), ne gre za osebo, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP-personalni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ni izpolnjen 1 . Posledično je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da bo o zahtevku in stroških odločalo krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Glede na to, da bo o zahtevku in vseh stroških odločeno v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku, je pritožbeno sodišče pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka do končne odločbe v pravdnem postopku.

1 VSL Rg 127/2022.