Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sodba Pdp 417/2024 ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.417.2024 AI generated

Appeal dismissed; new claim on May 2017 readiness status rejected as inadmissible late addition.

Case Number VDSS Sodba Pdp 417/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, and the first-instance judgment regarding the claim for May 2017 readiness was upheld. The plaintiff argued the defendant failed to object to the claim, but the court found this constituted an inadmissible late addition of new claims. The court ruled that the defendant's failure to raise this objection during the first instance proceedings rendered the new claim procedurally invalid.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku; Pritožbeni novosti, ki jih stranka ni uveljavljala v postopku prve stopnje, se zavrnejo kot neutemeljene.

Keywords

AI generated
inadmissible late addition new claims appeal readiness status dispute procedural objection labor readiness claim

Cited Legislation

AI generated
prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku
Kot pravilno ugotavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, gre za nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne pojasni, zakaj tega ni navajala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku
AI generated
VDSS Sodba Pdp 341/2024
Court dismisses claim for training pay exception, allowing border guard standby time as regular working hours.
VDSS Sodba Pdp 336/2024
Appeal dismissed; court held border guard duties do not exclude Directive 2003/88/ES application.
VDSS Sodba Pdp 448/2024
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati prikrajšanje pri plači za ure stalne pripravljenosti v zvezi s stražo v zneskih, ki so razvidni iz izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2019 dalje do plačila, od februarja 2019 naprej pa od v izreku navedenega plačilnega dne dalje do plačila, ter za ure stalne pripravljenosti v zvezi z vojaško dejavnostjo varovanja državne meje v zneskih, ki so razvidni iz izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v izreku navedenega plačilnega dne dalje do plačila (točka I izreka). Zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači v zvezi z vajami in usposabljanji je zavrnilo (točka II.A izreka), enako tudi več zahtevano za pripravljenost iz naslova straže in varovanja državne meje za posamezne v izreku navedene mesece (točka II.B izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 1.564,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).
VDSS Sodba Pdp 303/2024
Appeal dismissed; military guard duty is regular work, not special military activities exempting EU Working Time Directive.
VDSS Sodba Pdp 346/2024
Appeal dismissed; border guard's standby time counts as work hours but no special pay rate applies.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR.

[JEDRO]

Tožnik je v tretji pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2024 oblikoval tožbeni zahtevek tako, da ga je razdelal po posameznih dejavnostih, v zvezi s katerimi mu je bila odrejena pripravljenost. Tako je zahteval tudi plačilo za opravljene ure pripravljenosti odrejene v zvezi s stražo v mesecu maju 2017 v znesku 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 1. 4. 2019 dalje do plačila. Tožnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da toženka tako postavljenemu zahtevku za mesec maj 2017 ni ugovarjala v smislu, da tožnik takrat ni bil v pripravljenosti zaradi straže, pač pa zaradi usposabljanja in vaj, kot to zatrjuje v pritožbi. Kot pravilno ugotavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, gre za nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne pojasni, zakaj tega ni navajala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na tabelo - izračun tožbenega zahtevka za tožnika, ki naj bi potrjevala njene pritožbene navedbe, saj se ta v spisu ne nahaja. V spisu se nahaja toženkin seznam opravljenih ur v pripravljenosti za tožnika (priloga B6), ki pa meseca maja 2017 sploh ne zajema.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožniku plača opravljene ure stalne pripravljenosti odrejene v zvezi z vojaškima dejavnostma straže in varovanja državne meje v mesecih in v zneskih ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe (I. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku opravljene ure stalne pripravljenosti odrejene v zvezi z vojaško dejavnostjo vaj in usposabljanja v mesecih in v zneskih ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v prvi alineji I. a točke in v III. točki izreka sodbe se pritožuje toženka, in sicer iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je dolžna tožniku za mesec maj 2017 za opravljeno stalno pripravljenost v okviru straže plačati znesek 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku namreč v mesecu maju 2017 ni bila odrejena stalna pripravljenost v okviru straže, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, pač pa je bil takrat tožnik, kot izhaja iz tabele - izračuna tožbenega zahtevka, v stalni pripravljenosti v okviru usposabljanja in vaj. Posledično nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, saj je ta odvisna od odločitve o glavni stvari. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v točki I a izreka za mesec maj 2017 zavrne in tožniku naloži plačilo še sorazmernega dela stroškov postopka, podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da predstavljajo pritožbene navedbe pritožbene novote. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v tretji pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2024 oblikoval tožbeni zahtevek tako, da ga je razdelal po posameznih dejavnostih, v zvezi s katerimi mu je bila odrejena pripravljenost. Tako je zahteval tudi plačilo za opravljene ure pripravljenosti odrejene v zvezi s stražo v mesecu maju 2017 v znesku 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 1. 4. 2019 dalje do plačila. Tožnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da toženka tako postavljenemu zahtevku za mesec maj 2017 ni ugovarjala v smislu, da tožnik takrat ni bil v pripravljenosti zaradi straže, pač pa zaradi usposabljanja in vaj, kot to zatrjuje v pritožbi. Kot pravilno ugotavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, gre za nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne pojasni, zakaj tega ni navajala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na tabelo - izračun tožbenega zahtevka za tožnika, ki naj bi potrjevala njene pritožbene navedbe, saj se ta v spisu ne nahaja. V spisu se nahaja toženkin seznam opravljenih ur v pripravljenosti za tožnika (priloga B6), ki pa meseca maja 2017 sploh ne zajema.

7. Ker glede na navedeno niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, hkrati pa je dolžna povrniti tožniku njegove stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi določil Odvetniške tarife priznalo naslednje priglašene stroške: 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) znaša 186,66 EUR, ki mu jih je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni.