Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep IV Kp 44845/2024 ECLI:SI:VSMB:2024:IV.KP.44845.2024 AI generated

Appeal dismissed; court held failure to pick up mail caused service costs, not procedural error.

Case Number VSM Sklep IV Kp 44845/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Maribor dismissed the defense's appeal against a first-instance order requiring the defendant to pay service costs. The defense argued the lower court failed to explain the mailing address, claiming the defendant lived elsewhere, but the court found this information already in the case file. The court ruled that the defendant's failure to collect the mail, despite being notified, was his own fault, making the costs his responsibility under the Criminal Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 94. člen; 11. člen ZST-1: Costs incurred by the court for service by enforcement officer are borne by the accused if they failed to collect the mail despite notification, as this constitutes their own fault rather than a procedural defect.

Keywords

AI generated
Criminal Procedure Act service of documents enforcement officer costs failure to collect mail accused liability court appeal dismissal procedural fault

Cited Legislation

AI generated
94. člen Zakona o kazenskem postopku
11. člen Zakona o sodnih taksah
Čeprav obdolženi s pritožbo, vloženo po zagovorniku, ni dosegel uspeha, ga je bilo iz razloga šibkih premoženjskih razmer plačila sodne sodne takse oprostiti (11. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženega A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Kdaj in kam je prvostopenjsko sodišče poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, zagovornik obdolženega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pogreša po nepotrebnem, saj so ti podatki razvidni iz kazenskega spisa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Murski Soboti kot sodišče prve stopnje na podlagi prvega in drugega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. naložilo v roku 15 dni povrniti stroške kazenskega postopka v višini 61,59 EUR, ki jih je povzročil z vročanjem sodnih pisanj po izvršitelju.

2. Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Zunajobravnavnemu senatu (pravilno: višjemu sodišču) predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik ocenjuje, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje neobrazložen, s čimer zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeni poudarek utemeljuje z okoliščino, da ima obdolženi stalno prebivališče prijavljeno na naslovu C., medtem ko začasno prebiva v D. in ne na naslovu C., kot nepravilno navaja prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa. Pogreša, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kdaj in kam je obdolženemu poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, da bi se sploh lahko preverilo, ali je prvostopenjsko sodišče sodno pisanje poslalo na naslov D., kjer obdolženi tudi dejansko sprejema pošto.

5. Takšnemu pritožbenemu izvajanju pa ne gre slediti. Sodišče prve stopnje je že v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa izčrpno pojasnilo, da je obdolženemu vročalo sodbo s prilogami, po izvršitelju B. B. iz E., vendar mu sodnega pisanja po pošti ni bilo mogoče vročiti, ker ga ni dvignil. Kdaj in kam je prvostopenjsko sodišče poslalo sodno pisanje, torej na kateri naslov, zagovornik obdolženega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pogreša po nepotrebnem, saj so ti podatki razvidni iz kazenskega spisa. Drži sicer, da je prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ob pravilno navedenem stalnem prebivališču napačno zapisalo kraj začasnega prebivališča obdolženega, in sicer C. namesto pravilno D., vendar tak lapsus ne pomeni razloga, ki bi omajal pravilnost sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje. Namreč, iz kazenskega spisa del E med ostalim jasno izhaja, da sodnega pisanja (sodbe o kaznovalnem nalogu z dne 5. 7. 2024 z dgp. obtožnega predloga s kaznovalnim nalogom) obdolženi (tudi) na naslovu začasnega bivanja D., ki ga pritožbeno poudarja zagovornik, ni dvignil, pač pa je bil po zaprosilu prvostopenjskega sodišča z dne 21. 8. 2024 z osebno vročitvijo obdolženemu na naslovu F. (l. št. 11) uspešen šele izvršitelj B. B. dne 3. 9. 2024. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je zaprosilo za vročitev sodnemu izvršitelju opremljeno s točnima naslovoma stalnega in začasnega bivališča obdolženca (l. št. 10).

6. Posledično se kot upravičena pokaže domneva prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi v danem primeru strošek vročanja po izvršitelju B. B. povzročil po svoji krivdi, ko pritožbeno problematiziranega pisanja na pošti ni prevzel, čeprav je bil o prispeli poštni pošiljki obveščen, prav tako pa kakšnih objektivnih okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, ki bi mu preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov vročanja pisanja po izvršitelju, tudi ni izkazal. Da obdolženi ni storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, je s tehtnim razlogovanjem pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 5 izpodbijanega sklepa. Obrazložitvi, da je dvigovanje pošte in odzivanje na sodna pisanja splošna državljanska dolžnost, ki je samoumevna, pritožbeno sodišče pritrjuje ter tudi iz lastnega ugotavlja, da so stroški sodnega izvršitelja v višini 61,59 EUR nastali po krivdi obdolženca in jih je zato sodišče prve stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 94. člena ZKP upravičeno naložilo v plačilo obdolženemu A. A.

7. Po obrazloženem se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izkaže kot pravilen in zakonit, zato je bilo pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Čeprav obdolženi s pritožbo, vloženo po zagovorniku, ni dosegel uspeha, ga je bilo iz razloga šibkih premoženjskih razmer plačila sodne sodne takse oprostiti (11. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1).