Supreme Court allows review of second instance court's finding of negligence in child care case.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the petition for review regarding the second instance court's decision to award damages for a child's leg fracture. The lower courts initially found the caregiver not negligent, but the second instance court reversed this, ruling that the child's tying procedure did not meet professional standards. The court permitted the review because the first instance court's application of material law regarding the caregiver's duty of care was deemed erroneous.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: The Supreme Court may permit a review when the lower court has erroneously applied material law, as established in this case where the second instance court incorrectly found negligence in professional caregiving.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 7.699,90 EUR iz naslova nepremoženjske škode in premoženjske škode, nastale v škodnem dogodku 2. 11. 2021, v katerem je enoletnik toženki med previjanjem padel s previjalne mize in si zlomil nogo. Presodilo je, da je toženka kot vzgojiteljica ravnala po pravilih stroke in ni zanemarila ustreznega nadzora nad tožnikom. Podani nista ne protipravnost njenega ravnanja ne krivda. Do povzročene škode je torej prišlo po nesrečnem naključju, zato toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za padec.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izdalo vmesno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku po podlagi v celoti ugodilo, zadevo pa zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da previjanje otroka ni ustrezalo strokovnim standardom, posebej glede na značilnosti konkretnega otroka, s katerimi je bila vzgojiteljica seznanjena.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).