Vrhovno sodišče zavrne pritožbo zaradi izključitve pritožbe po ZTFI-1 pred subsidiarno uporabo ZUS-1.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Upoštevaje drugi odstavek 475. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki zapoveduje subsidiarno uporabo Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) samo za položaje, ki niso (drugače) urejeni v ZTFI-1, je za odločitev o dovoljenosti pritožbe v tem primeru upoštevna ureditev v ZTFI-1 in s tem določba 482. člena istega zakona, ki izključuje pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici (v nadaljevanju sodišče prve stopnje), kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnikov zoper sklep III U 14/2024-3 z dne 8. 3. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 476. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI-1) zavrglo tožbo tožnikov zoper odločbo toženke (v nadaljevanju tudi Agencija) št. ... z dne 23. 11. 2023 (v nadaljevanju Odločba) o zavrženju njihovega ugovora zoper odredbo toženke št. ... z dne 20. 9. 2023 (v nadaljevanju Odredba).

2. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da pritožba po specialni ureditvi v ZTFI-1 ni dovoljena (482. člen ZTFI-1 v zvezi s prvim odstavkom 475. člena istega zakona), samostojna pritožba zoper sklep o stroških pa ni mogoča (prvi odstavek 82. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

3. Tožniki v pritožbi navajajo, da je na podlagi določbe drugega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Menijo, da je navedena določba ZUS-1 v obravnavanem primeru specialnejša v razmerju do splošnejše določbe 482. člena ZTFI-1 in da slednjo razveljavlja. Obenem grajajo stališča sodišča prve stopnje v sklepu III U 14/2024-3 z dne 8. 3. 2024, uveljavljajo kršitve v postopku nadzora pred toženko in pojasnjujejo svoja naziranja. Predlagajo, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njihovemu predlogu, opredeljenem v pritožbi z dne 26. 3. 2024, in da sklep sodišča prve stopnje III U 14/2024-3 z dne 8. 3. 2024 spremeni tako, da odpravi Odločbo in toženki naloži plačilo vseh stroškov oziroma podredno, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

K I. točki izreka

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem upravnem sporu so tožniki vložili izpodbojno tožbo zoper Odločbo, s katero je toženka na podlagi tretjega odstavka 500. člena ZTFI-1 v zvezi s prvim odstavkom 496. člena istega zakona zavrgla njihov ugovor zoper Odredbo in jim naložila plačilo takse za vložitev ugovora.

7. Postopek sodnega varstva zoper odločitve Agencije ureja ZTFI-1 (prim. 475. in 476. člen ZTFI-1). Iz drugega odstavka 475. člena ZTFI-1 izhaja, da se za postopek sodnega varstva uporabljajo določbe ZUS-1, če ZTFI-1 ne določa drugače. To pomeni, da so določbe ZUS-1 v postopku sodnega varstva zoper odločitve Agencije subsidiarno upoštevne, to je takrat, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUS-1 in slednjo kot specialna izključuje.

8. ZTFI-1 posebej ureja institut pritožbe. Tako v 482. členu določa, da proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. Ta specialna ureditev instituta pritožbe po 482. člen ZTFI-1 pride v poštev, ko gre za postopek sodnega varstva zoper odločbe toženke, ki je specialno urejen v ZTFI-1 (prvi odstavek 475. člena ZTFI-1). Za tak primer gre v obravnavani zadevi, saj so tožniki v upravnem sporu vložili tožbo zoper Odločbo toženke. Glede na to in upoštevaje drugi odstavek 475. člena ZTFI-1, ki zapoveduje subsidiarno uporabo ZUS-1 samo za položaje, ki niso (drugače) urejeni v ZTFI-1, je za odločitev o dovoljenosti pritožbe v tem primeru upoštevna ureditev v ZTFI-1 in s tem določba 482. člena istega zakona, ki izključuje pritožbo. Subsidiarna uporaba določb ZUS-1, tudi določbe drugega odstavka 82. člena ZUS-1, na katero se sklicujejo pritožniki, po navedenem v obravnavanem primeru ne pride v poštev. 1 Stališče pritožnikov, da v primeru izključitve pritožbe ni na voljo nobenega pravnega sredstva, kar naj bi izvotlilo pravico do sodnega varstva, je zmotno, saj so skladno z zakonom mogoča še izredna pravna sredstva.

9. Ker je po obrazloženem sodišče prve stopnje odločitev o nedovoljenosti pritožbe pravilno oprlo na specialno ureditev po ZTFI-1 (482. člen v zvezi s prvim odstavkom 475. člena ZTFI-1), je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 (ta določba se v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v upravnem sporu, uporablja na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna, je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP glede na pravilo o uspehu iz 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, posledično pravilna tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vrhovno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb, ki ne naslavljajo razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni opredeljevalo. Vrhovno sodišče še dodaja, da pritožba z dne 26. 3. 2024 tudi ne izpolnjuje predpisanih pogojev, da bi jo bilo mogoče šteti za predlog za dopustitev revizije.

K točki II. izreka

10. Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Odločanje po sodniku posamezniku

11. Vrhovno sodišče je odločilo po sodniku posamezniku na podlagi drugega odstavka 14. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C).

1 Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepih I Up 104/2021 in I Up 112/2021, oba z dne 24. 8. 2021.