Appeal dismissed; validity of enforcement title is not a preliminary issue in third-party objection proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court rejected the appeal against the first-instance court's decision to continue enforcement proceedings despite a pending request to restore the recognition of a foreign judgment. The appellant argued that the validity of the enforcement title should halt the third-party objection process, but the court clarified that such objections only challenge the permissibility of enforcement, not the underlying debt. Consequently, the court ruled that the pending restoration request does not legally justify suspending the current enforcement objection proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP 13. člen; 206. člen: A third-party objection to enforcement is an instrument to protect rights against enforcement and only challenges the permissibility of enforcement on the subject matter, not the existence of the claim from the enforcement title; therefore, the validity of the enforcement title is not a preliminary issue in such proceedings, and a pending request to restore the recognition of a foreign judgment does not constitute a legal ground for suspending the enforcement objection proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vprašanje veljavnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče izvršba zoper dolžnika, v postopku na nedopustnost izvršbe ni predhodno vprašanje. Tožba na nedopustnost izvršbe je instrument za varstvo pravic tretjega na predmetu izvršbe, ki preprečujejo izvršbo. Z njo tretji izpodbija le dovoljenost izvršbe na tem predmetu, ne pa tudi obstoja terjatve iz izvršilnega naslova.
Vložen predlog za obnovo postopka v postopku priznanja tuje sodne odločbe kot izvršilnega naslova ne predstavlja razloga za prekinitev pravdnega postopka na nedopustnost izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka z dne 12. 10. 2023.
2. Zoper sklep tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter postopek prekine do odločitve o predlogu za obnovo postopka, ki teče pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I R 367/2016 oziroma do odločitve Ustavnega sodišča o predlogu za presojo ustavnosti 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je tožba na nedopustnost izvršbe neposredno vezana na izvršilni postopek. Vztrajanje sodišča, da je izpodbijanje priznanja tujih sodnih odločb, ki predstavljajo izvršilni naslov, nepomembno za to zadevo, je po njenem mnenju pravno zmotno. Upniku bi vse od odločbe ESČP moralo biti onemogočeno vsako nadaljnje pridobivanje premoženja od dolžnika s sklicevanjem na izvršilni naslov, ki je obremenjen z ugotovljenimi kršitvami človekovih pravic. V zadevi ne gre za običajno izvršilno zadevo, zato vztraja, da je potrebno upoštevati vse posebnosti tega primera. Sprememba izvršilnega naslova ima neposreden vpliv tudi na vprašanje pravnega interesa kot procesne predpostavke tega postopka.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Obe izvršbi sta bili odloženi, zato se morebitno premoženje tožnice ne zmanjšuje. Tožnici tako ne nastaja nobena škoda, v vmesnem času odločanja o zahtevi za ustavno presojo in obnovo postopka pa je smotrno, da se zavarujejo tudi pravice toženca do sojenja v razumnem roku in da se zato pravda nadaljuje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo sámo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari.
6. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, vprašanje veljavnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče izvršba zoper dolžnika, v postopku na nedopustnost izvršbe ni predhodno vprašanje. 1 Tožba na nedopustnost izvršbe je instrument za varstvo pravic tretjega na predmetu izvršbe, ki preprečujejo izvršbo. Z njo tretji izpodbija le dovoljenost izvršbe na tem predmetu, ne pa tudi obstoja terjatve iz izvršilnega naslova.
7. Vložen predlog za obnovo postopka v postopku priznanja tuje sodne odločbe kot izvršilnega naslova tako ne predstavlja razloga za prekinitev tega pravdnega postopka, in to ne glede na pritožbeno zatrjevano smotrnost takšne prekinitve. Morebitna sprememba izvršilnega naslova seveda lahko vpliva na nadaljnji izvršilni postopek in posledično tudi na pravni interes ter na odločitev v pravdi na nedopustnost izvršbe, vendar to ni zakonska podlaga za prekinitev pravdnega postopka po ZPP (206. člen).
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu sklepa tudi ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Tako npr. odločbe VS RS II Ips 361/2008, II Ips 1109/2008, II Ips 642/2009, sklep VSL II Cp 2252/2009 in sklep I Cp 2100/2022.