Appeal granted; court ruled first instance must issue a new tax payment order upon granting payment deferral.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first instance decision that deemed the appeal withdrawn due to non-payment. The appellant argued that after receiving a payment deferral for court fees, she was not issued a new payment order, causing her to miss the deadline and lose her appeal. The court held that when a deferral is granted, the original payment order must be voided and a new one issued under specific statutory provisions. Consequently, the appellant had not missed the payment deadline, meaning the conditions for deeming the appeal withdrawn were not met.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 11. člen; 12.a člen; 14.a člen; 34. člen: Upon granting a request for payment deferral of court fees, the court must void the existing payment order and issue a new one; failure to do so prevents the appellant from missing the payment deadline and being deemed to have withdrawn the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sodišče mora o predlogu za odlog plačila sodne takse, potem ko ob upoštevanju določb 12.a člena ZST-1 presodi, ali so izpolnjeni pogoji za odlog plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1, odločiti s sklepom, kar jasno izhaja iz več določb ZST-1 (npr. iz 13., 14., 14.a, 14.b člena ZST-1). Če predlogu za odlog plačila sodne takse ugodi, mora v skladu z izrecnimi določbami prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 že izdani plačilni nalog razveljaviti, taksnemu zavezancu pa poslati nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona. V tem kontekstu je torej pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob ugoditvi dolžničinemu predlogu za odlog plačila sodne takse dolžnici izdati nov plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pritožba dolžnice A. A., vložena 11. 12. 2023, šteje za umaknjeno.
2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje prva dolžnica (v nadaljevanju dolžnica) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je zaradi finančne stiske prosila za odlog plačila takse za ugovor. Prošnji je bilo ugodeno, dobila je odlog plačila takse, vendar ni dobila novega plačilnega naloga. Sklepala je, da z odlogom nastanejo novi stroški in nov plačilni nalog. Prosi, da se ji pošlje nov plačilni nalog.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom I 1610/2022 z dne 14. 11. 2023 zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe. Dolžnica je nato vložila vlogo, naslovljeno kot ugovor, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot pritožbo zoper navedeni sklep. V skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je sodišče 15. 12. 2023 izdalo plačilni nalog, s katerim je bilo dolžnici naloženo, da v roku 8 dni plača dolžno sodno takso v znesku 65,00 EUR, hkrati pa je bila opozorjena, da se bo pritožba, če sodne takse ne bo plačala in tudi ne bo zaprosila za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ štela za umaknjeno. Dolžnica je po prejemu plačilnega naloga zaprosila za odlog plačila takse do 31. 1. 2024. Sodišče je dolžnico z dopisom z dne 15. 1. 2024 obvestilo, da se ji rok, določen s plačilnim nalogom z dne 15. 12. 2023, podaljša do 31. 1. 2024, in jo opozorilo, da bo, če taksa v danem roku ne bo plačana, štelo, da je pritožbo z dne 13. 12. 2023 umaknila. Dolžnica takse do izteka določenega roka ni plačala, zaradi česar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pritožba dolžnice v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ šteje za umaknjeno.
5. Sodišče druge stopnje tej odločitvi ne pritrjuje in ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri svojem postopanju v zvezi z odlogom plačila sodne takse ni ustrezno upoštevalo določb ZST-1. V tej zvezi sodišče druge stopnje v prvi vrsti izpostavlja, da mora sodišče o predlogu za odlog plačila sodne takse, potem ko ob upoštevanju določb 12.a člena ZST-1 presodi, ali so izpolnjeni pogoji za odlog plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1, odločiti s sklepom, kar jasno izhaja iz več določb ZST-1 (npr. iz 13., 14., 14.a, 14.b člena ZST-1). Če predlogu za odlog plačila sodne takse ugodi, mora v skladu z izrecnimi določbami prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 že izdani plačilni nalog razveljaviti, taksnemu zavezancu pa poslati nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona. V tem kontekstu je torej pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob ugoditvi dolžničinemu predlogu za odlog plačila sodne takse dolžnici izdati nov plačilni nalog.
6. Ker sodišče ni postopalo po citiranih določbah ZST-1 in dolžnici ni izdalo in vročilo novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse, dolžnica s plačilom sodne takse še ni mogla priti v zamudo. Posledično ob izdaji izpodbijanega sklepa tudi še niso bili izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 29.b člena ZIZ, pod katerimi nastopi domneva umika pritožbe.
7. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje postopati, kot izhaja iz zgornje obrazložitve.