Appeal dismissed; court held family conflict statements do not constitute psychological violence under ZPND.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.

Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je delno ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in v točkah I, II, III in VI razveljavilo sklep z dne 2. 10. 2023, kolikor se je nanašal na drugo nasprotno udeleženko ter v tem delu predlog zavrnilo. Čas izrečenih ukrepov, naloženih prvemu nasprotnemu udeležencu, vključno s prepustitvijo hiše na naslovu ... je z dvanajstih skrajšalo na štiri mesece, v presežku pa je predlog zavrnilo (2. alineja I. točke izreka). V preostalem delu je ugovor nasprotnih udeležencev zavrnilo (II. točka izreka); zavrnilo pa je tudi predlagateljičin predlog za denarno kaznovanje nasprotnih udeležencev (III. točka izreka). Odločilo je, da udeleženci nosijo svoje stroške ugovora in predloga za denarno kaznovanje (IV. točka izreka).

2. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper zavrnilni del (I. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa). Predlaga, da pritožbeno sodišče ugovor nasprotnih udeležencev zavrne, sklep z dne 2. 10. 2023 pa ohrani v veljavi. Podredno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

Opozarja na bistveno kršitev določb postopka, ker ni mogla postavljati vprašanj nasprotni udeleženki. Slednji je med zaslišanjem postalo slabo in ni bila več zmožna zaslišanja na sodišču. Sodišče je na izpoved nasprotne udeleženke oprlo svojo odločitev, s tem pa zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaključek sodišča, da nasprotna udeleženka nad njo ni izvajala psihičnega nasilja, pa tudi zaključki o odsotnosti ekonomskega nasilja s strani nasprotnih udeležencev, so napačni. Ob omembah, da imata kot užitkarja in služnostna upravičenca dolžnost nositi tako tekoče kot tudi vzdrževalne stroške, je deležna verbalnega nasilja in groženj. Nasprotna udeleženca nepremičnine ne vzdržujeta, kar je potrdila tudi priča A. A.

Stopnja konflikta z nasprotnima udeležencema je izjemno visoka. Izrek ukrepov po ZPND jo je še povečal. Zato ni mogoče govoriti o umiritvi strasti. Že sam sodni postopek je nasprotna udeleženca domnevno razburil do te mere, da nista bila zmožna zaslišanja na sodišču. Nasprotni udeleženec bo nasilna ravnanja nad njo izvajal takoj, ko jih bo spet lahko.

Neutemeljeno je zavrnjen njen predlog za denarno kaznovanje nasprotnih udeležencev. V vlogi z dne 2. 10. 2022 sta jo pozvala, da se v roku trideset dni izseli iz stanovanjske hiše v ... Pri odločitvi sodišče ni upoštevalo psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca. Ta ji je grozil, da jo bo izselil in ji v hišo naselil cigane. Spregledano je bilo, da v hiši živi že več kot deset let; v njej je živela še pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prizidek, v katerem živi, je financirala sama, zato pozivi na izselitev pomenijo ustrahovanje.

3. Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo pritrjujeta razlogovanju, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva; napravilo je skrbno in izčrpno dokazno oceno ter ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka. Tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema argumentacijo v zvezi z neobstojem ekonomskega nasilja. Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja. 1

7. Pritožba izpostavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče odločitev oprlo na izpovedbo nasprotne udeleženke; predlagateljica in njena pooblaščenka pa ji nista imeli možnosti postavljati vprašanj.

8. Sodišče je v 4. točki obrazložitve pregledno pojasnilo razloge za predčasen zaključek zaslišanja nasprotne udeleženke. Med zaslišanjem ji je postalo slabo, vrtelo se ji je in ni bila več sposobna nadaljnjega sodelovanja. Odpeljana je bila z reševalnim vozilom. Sodišče njene izpovedbe ni upoštevalo izolirano, marveč jo je postavilo v kontekst preostalih izvedenih dokazov: izpovedb predlagateljice in priče A. A. Pritožba je v tem delu povsem prazna. Pritožnica se do izpovedbe nasprotne udeleženke ne opredeli in ne navede, katera dejstva je želela s svojimi vprašanji izpodbiti. Zgolj s (praznim) sklicevanjem na kršitev pravice do izjave pa ne more biti uspešna.

9. Pritožnica ekonomsko nasilje vidi v tem, da nasprotna udeleženca 2 ne plačujeta vseh tekočih stroškov in ne skrbita za vzdrževanje nepremičnin. V skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND pomeni ekonomsko nasilje med drugim neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje premoženjskih obveznosti na družinskega člana. Vendar pa v obravnavani zadevi ta zakonski dejanski stan (tudi) po prepričanju pritožbenega sodišča ni izpolnjen. Izročilna pogodba stroškov vzdrževanja nepremičnin ne naslavlja. Enako velja glede tekočih stroškov. Ni dvoma, da nasprotna udeleženca določene tekoče stroške plačujeta in opravljata nekatera vzdrževalna dela. O tem je podalo sodišče izčrpna pojasnila v 11. do 16. točki obrazložitve. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pa neplačevanje stroškov samo po sebi še ne pomeni ekonomskega nasilja. Zanj morajo biti izpolnjeni kvalificirani pogoji; predlagateljica bi morala izkazati (akutno) ogroženost oz. podrejenost/odvisnost od finančnega prispevka nasprotnih udeležencev. To pa ji ni uspelo. Zato se tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ta vprašanja v primeru odsotnosti dogovora rešujejo v pravdnem postopku.

10. Pritožnica se neutemeljeno zavzema za daljše obdobje izrečenih ukrepov prvemu nasprotnemu udeležencu. Sodišče je obdobje izrečenih ukrepov utemeljeno skrajšalo na štiri mesece. Ta čas je v sorazmerju z ugotovljenim psihičnim nasiljem, do katerega je prišlo v dogodku z dne 24. 7. 2023. Šlo je za enkratni dogodek. Nasprotni udeleženec je starejša oseba s hudimi zdravstvenimi težavami. Zato je treba tudi grožnje, ki jih je izrekel 3 , obravnavati v tem kontekstu. Glede na stopnjo intenzivnosti je odločitev sorazmerna izrečeni grožnji.

11. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za denarno kaznovanje nasprotnih udeležencev je pravilna. Njunega poziva, naj se predlagateljica v roku tridesetih dni izseli iz stanovanjske hiše, ker jo želita kot užitkarja uživati v celoti, ni mogoče opredeliti kot obliko psihičnega nasilja. Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa 4 . Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13. Sodišče v družinskih postopkih o stroških odloča po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Predlagateljica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve, zato udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj VSL sklep IV Cp 1089/2022 z dne 6. 7. 2022.

2 Nasprotna udeleženca sta njena starša, ki sta ji z izročilno pogodbo izročila nepremičnine ter si izgovorila pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka izročenih nepremičnin in brezplačno služnost stanovanja.

3 Da bo v hišo naselil cigane, njo pa izselil ter da jo bo potolkel, ker mu je vseeno, ker je on "itak konec".

4 Nasprotna udeleženca sta lastninsko pravico na predlagateljico prenesla z izročilno pogodbo in si v njej izgovorila pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka in pravico do brezplačne služnosti stanovanja.